KAZALCI OKOLJA

Eionet omrežje v Sloveniji

Prenos znanja in izmenjava podatkov sta ključna elementa delovanja okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja Eionet v Sloveniji. Omrežje je bilo vzpostavljeno kot podaljšek evropskega omrežja, ki ga upravlja in razvija Evropska agencija za okolje (EEA). Poleg Slovenije v omrežju deluje še 37 držav in okoli 4.000 nacionalnih institucij. Slovenija se je omrežju pridružila leta 1998. Nacionalna kontaktna točka za sodelovanje z EEA je Agencija RS za okolje (ARSO), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V omrežju Eionet Slovenija sodelujejo tudi druge, z okoljem povezane institucije, kot so Institut Jožef Stefan, Kmetijski inštitut Slovenije, Geodetski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urbanistični inštitut ter drugi. V okviru omrežja se pripravljajo okoljski kazalci, publikacije ter druge vsebine, ki podpirajo sprejemanje odločitev in ozaveščanje javnosti o okoljskih vprašanjih.


Naša področja

Zadnji prispevki

Razumevanje ekološkega odtisa je ključ do trajnostnega delovanja

Vse bolj se zavedamo, kako velik vpliv imamo ljudje na okolje. Kot posamezniki vsakodnevno sprejemamo številne, za okolje pomembne odločitve. Tako vplivamo na naš osebni kot tudi celokupni ekološki odtis. Pomembno je, da razumemo, da je zmanjševanje ekološkega odtisa izziv, ki ga rešujemo na več ravneh, in sicer kot posamezniki, družba, Slovenija, Evropska unija ter celoten planet. V Sloveniji izvajamo številne aktivnosti, ki zmanjšujejo ekološki odtis, tako sistemsko kot na ravni posameznikov. Tako delujemo skupaj s ciljem pomagati našemu planetu.

Predstavitev Slovenije

Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se prav na tem koščku srednje Evrope stikajo in prepletajo štiri velike naravne enote: Alpe, Dinarsko gorovje, Panonska kotlina in Sredozemlje.

Površje

Zakaj nam je tematika pomembna?

Geografska lega na stičišču velikih naravnih enot je omogočila visoko krajinsko pestrost in biološko raznovrstnost. Zaradi razgibanega reliefa pa je malo ravninskega sveta, kjer posledično prihaja do navzkrižja interesov med različnimi rabami prostora.

Geostrateška lega Slovenije, njena velikost in gravitacija obmejnih območij k močnejšim urbanim središčem zunaj Slovenije terjajo povečano skrb za ohranjanje naše identitete in učinkovito gospodarjenje s prostorom.