KAZALCI OKOLJA

Eionet omrežje v Sloveniji

Prenos znanja in izmenjava podatkov sta ključna elementa delovanja okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja Eionet v Sloveniji. Omrežje je bilo vzpostavljeno kot podaljšek evropskega omrežja, ki ga upravlja in razvija Evropska agencija za okolje (EEA). Poleg Slovenije v omrežju deluje še 37 držav in okoli 4.000 nacionalnih institucij. Slovenija se je omrežju pridružila leta 1998. Nacionalna kontaktna točka za sodelovanje z EEA je Agencija RS za okolje (ARSO), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V omrežju Eionet Slovenija sodelujejo tudi druge, z okoljem povezane institucije, kot so Institut Jožef Stefan, Kmetijski inštitut Slovenije, Geodetski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urbanistični inštitut ter drugi. V okviru omrežja se pripravljajo okoljski kazalci, publikacije ter druge vsebine, ki podpirajo sprejemanje odločitev in ozaveščanje javnosti o okoljskih vprašanjih.


Naša področja

Zadnji prispevki

Kakovost zraka

Zakaj nam je tematika pomembna?

Na povečano onesnaženost zraka z delci ter ozonom vpliva neugodna geografska lega (kotline), ki pozimi povzroča neugodno temperaturno inverzijo, in prenos onesnaževal iz Padske nižine v Italiji, ki vpliva na povišane koncentracije ozona na Primorskem, predvsem v poletnih mesecih. Onesnaženost se odraža tako na zdravju ljudi kot na stanju ekosistemov.

Proučevanje onesnaženosti zraka je pomembno z vidika zagotavljanja ustrezne kakovosti življenja ljudi.

Celinske vode

Zakaj nam je tematika pomembna?

Dolžni smo varovati zdravje in blaginjo ljudi v državi in ne prizadeti ostalega sveta. Trajnostno želimo gospodariti s svojim vodnim bogastvom, saj smo na njem v veliki meri osnovali svojo turistično ponudbo.

Slovenija je vodnata država, a vodno bogastvo ni enakomerno razporejeno.

Biotska raznovrstnost 2010

Zakaj nam je tematika pomembna?

Za Slovenijo je značilna izredno pestra in razmeroma dobro ohranjena narava. Na majhni površini ima veliko biotsko raznovrstnost, ki je predvsem posledica prepletanja različnih vrst podnebja, geološke strukture ter velikih višinskih razlik, pogosto pa je povezana tudi s tradicionalno kmetijsko rabo.

Ocenjuje se, da je okrog 60 % okolja naravnega ali polnaravnega, vključno s krajinami in površinami, s katerimi se je v preteklosti gospodarilo tradicionalno in kjer so bile kmetijske dejavnosti že davno opuščene.