Planetarne omejitve

2. maja 2022 je stopil v veljavo osmi Evropski akcijski program na področju okolja za obdobje do 31. decembra 2030. Povzema dolgoročni cilj sedmega okoljskega akcijskega programa do leta 2050 (živeti dobro znotraj ekoloških meja planeta) in cilje Evropskega zelenega dogovora. Zavzema se za naslednje: 

Dolgoročni prednostni cilj osmega evropskega okoljskega akcijskega programa za okolje je, da bodo najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Uniji ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja vseh ljudi in je okolje, kjer je ohranjena biotska raznovrstnost, ekosistemi uspevajo, narava pa je zavarovana in obnovljena, s čimer se bo povečala odpornost na podnebne spremembe, naravne nesreče, povezane z vremenom in podnebjem, in druga okoljska tveganja. Unija v skladu z medgeneracijsko odgovornostjo narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu. (2. člen, 1. odstavek)

Koncept planetarnih omejitev je bil razvit pod okriljem prof. Rockström-a in njegovih sodelavcev  (2009). Ti so identificirali naslednje okoljske sisteme in procese, ki so najbolj v nevarnosti, da bo prekomerna človekova aktivnost njihovo stanje pripeljala preko meja našega planeta. Identificirali so devet sistemov in procesov (slika 1):

• podnebne spremembe,
• zakisljevanje oceanov,
• tanjšanje plasti stratosferskega ozona,
• biogeokemijsko kroženje (še posebej dušikov in fosforjev cikel),
• globalna raba pitne vode,
• sprememba rabe tal,
• izguba biotske raznovrstnosti (kopenske in morske),
• kopičenje atmosferskega aerosola
• kemično onesnaževanje.

Slika 1: Planetarne omejitve

Planetarne omejitve, ki jih omenja Osmi evropski akcijski program, predstavljajo meje in okvire, znotraj katerih naj bi človeštvo delovalo, da bi ohranilo zdravje in trajnost našega planeta. Ti okviri, postavljeni na osnovi znanstvenih raziskav, opredeljujejo mejne vrednosti za ključne vidike okolja, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, spremembe uporabe zemlje, kemična onesnaženost in druge. Planetarne omejitve so orodje za merjenje vpliva človeških dejavnosti na Zemljo in opozarjanje na morebitne nevarnosti za trajnostni razvoj. Spoštovanje teh omejitev postaja vedno bolj ključno za zagotavljanje dolgoročnega preživetja in blaginje našega planeta. Zato je nujno, da si prizadevamo za trajnostno ravnanje in sprejemamo odgovorne odločitve v skladu s planetarnimi meji, da bomo lahko ustvarili bolj vzdržljivo in zdravo prihodnost za vse nas. Prvi izračuni planetarnih omejitev za EU so predstavljeni v okviru Evropske agencije za okolje in sicer za leti 2010 in 2021 (slika 2).

Slika 2: Kolikokrat so presežene planetarne omejitve v letu 2010 in 2021, Evropska agencija za okolje