KAZALCI OKOLJA

Trajnostna potrošnja

Običajni potrošniki navadno ne vidimo povezave med potrošnjo v državi in našimi zavrženimi stvarmi, ki se mnogokrat kopičijo v državah tretjega sveta. Niti tega kako naš nakup lahko degradira ranljive ekosisteme kot je deževni gozd.

 

Načini bivanja, prehrane in mobilnosti nam po eni strani zagotavljajo blaginjo po drugi strani pa naše vsakodnevne odločitve, če niso trajnostne, povzročajo degradacijo okolja in vplivajo na naše zdravje.

 

Vsak izdelek ima svoj življenjski krog – začne se s pridobivanjem surovin, proizvodnjo materialov, izdelavo izdelkov, nadaljuje se s transportom in uporabo ter se konča takrat, ko se povsem izničijo okoljski (in drugi) vplivi tistega, kar je od njega ostalo po tem, ko smo ga nehali uporabljati. Prav vsaka od življenjskih faz izdelka ima podnebne, okoljske, družbene in zdravstvene vplive. Šele ko vplive posameznih faz seštejemo, dobimo celotno sliko o širšem vplivu posameznega izdelka na okolje. Prav v vsaki življenjski fazi izdelka pa lahko negativne vplive na okolje zmanjšamo. Kot potrošniki imamo največji vpliv in odgovornost v času, ko izdelek kupimo, ko ga uporabljamo in ko se odločimo kako ga bomo zavrgli.

 

Izdelke kupimo le, če ni druge možnosti (izposoja, souporaba ipd.) in jih res potrebujemo. Pri izbiri izdelka si lahko pomagamo z oznakami kot so:  okoljska marjetica (EU Ecolabel), nemški modri angel (Blue Angel) in nordijski labod (Nordic Swan). Znak nosi že na tisoče izdelkov za vsakodnevno uporabo.

 

V fazi proizvodnje izdelka so največje priložnosti za zmanjševanje njegovega vpliva na okolje, celo do 80 %. To so predvsem izdelki iz trajnostnih materialov, ki jih je enostavno ločiti na sestavne dele, ki so lahko ogljično nevtralni (les) ali reciklabilni in se kot sekundarni material lahko vrnejo v proizvodnjo.

 

Največ negativnih posledic na okolje in ljudi povzroča pet področij potrošnje: prehrana, bivanje, mobilnost, gospodinjski aparati in naprave in drugi izdelki v gospodinjstvih.

 

Prehod v trajnostno potrošnjo prinaša številne izzive a tudi priložnosti. Tudi v Sloveniji že obstaja množica dobrih trajnostnih praks. Odpirajo se centri za ponovno uporabo, delujejo popravljalnice, izmenjevalnice ali izposojevalnice reči. Širi se ponudba dostave zabojčkov s svežimi lokalnimi (eko) živili. Hitro se širi trajnostna moda, prav tako socialna podjetja. Na področju trajnostne potrošnje so še zlasti dejavne nevladne organizacije, pridružuje pa se jim tudi vse več podjetij. 

 

Trajnostna potrošnja ni več izbira, je edina pot, na katero v upanju na zdravo in pravično prihodnost še lahko stopimo. Bodite med tistimi, ki so se na to pot odpravili med prvimi.

Za mobilnost Slovenci izmed vseh držav v EU največ potrošimo. V letu 2021 so gospodinjstva porabila 17 % gospodinjskih sredstev za osebno mobilnost, in sicer 10 % za delovanje in 6 % za nakup vozil (kazalec PR14). Bistveno manjši delež, nekaj več kot 0,5 %, so namenila javnemu prevozu.

 

Poti, ki jih prevozimo, so večinoma kratke. Ključni dejavnik pri odločitvi, da gremo na pot z avtom, je čas – raziskave kažejo, da se z osebnim vozilom vozimo povsod (v službo, otroke vozimo v šolo, vrtec in na obšolske dejavnosti, z avtom se odpravimo na rekreacijo, po nakupih, na obiske k sorodnikom in prijateljem, izlete), ob tem pa najkrajše poti opravimo, ko se namenimo po nakupih (kazalec OP11). Drugi najpogostejši način premikanja je sicer pešačenje, vendar večinoma le na razdaljah do enega kilometra.

 

Izdelava aparatov in naprav ima visoko okoljsko ceno, saj so zanjo potrebne energija (prevladujejo fosilna), voda, kemikalije in različni materiali, kot so denimo kovine, steklo, različne vrste plastike, včasih les. Proizvodnja je velikokrat povezana z rabo večjih količin (pitne) vode, odvajanjem odpadnih voda v okolje, uporaba kemikalij, barvil ter nastajanjem odpadkov.

Tudi sama uporaba aparatov in naprav negativno vpliva na okolje. Vsi ti pripomočki praviloma porabljajo električno energijo – v gospodinjstvih gre skoraj polovica elektrike za njihovo delovanje (kazalec PG05). Energijsko najbolj potratna sta pralni stroj in hladilnik, sledijo pečica in sušilni stroj, televizor, pa tudi svetila oziroma razsvetljava. 

 

V Sloveniji večino (več kot 70 %) hrane uvozimo, le približno tretjina je domačega izvora (kazalec KM31). Zato je pomembno, da razumemo, kaj za naše zdravje in okolje pomenijo pretežno intenzivne kmetijske prakse v svetu, in poiščemo ustrezne alternative. Največ uvažamo žit, sadja, zelenjave in sladkorja, pri pridelavi mesa (razen prašičjega) pa smo skoraj samooskrbni. Po porabi mesa v EU smo Slovenci v vrhu, saj ga pojemo 89 kilogramov (v ekvivalentu klavne mase) na prebivalca (kazalec KM29), po drugi strani pa zaužijemo premalo sadja in zelenjave. Od zelenjave pridelamo največ zelja, solate, paradižnika in čebule (kazalec PG06).

 

Stavbe na okolje najbolj vplivajo v fazi uporabe, predvsem zaradi porabe energije. Največ elektrike v gospodinjstvih (skoraj polovico) sicer porabimo za gospodinjske naprave, preostalo pa v glavnem porabimo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov, kuhanje in razsvetljavo (kazalec PG02). V zadnjih letih skokovito narašča poraba elektrike za hlajenje prostorov.

 

Materiali, ki jih vgradimo v stavbo, bi morali biti kakovostni in okolju prijazni in ne bi smeli vsebovati škodljivih kemikalij.

Trajnostna potrošnja in trajnostni slog življenja sta področji, ki sicer v političnih dokumentih in okoljski zakonodaji, razen redkih izjem, kakršni sta sporočilo EK o trajnostni potrošnji in proizvodnji iz leta 2008 (EK, 2008) in desetletni okvirni program za trajnostno potrošnjo okoljskega programa Združenih narodov (UNEP, 2012), ne dosegata samostojne obravnave. 

 

Prizadevanja za trajnostno potrošnjo v Sloveniji

  • Strategija razvoja Slovenije 2030 je krovni razvojni strateški dokument države. Osrednji cilj strategije je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.
  • Zakon o varstvu okolja (ZVO-2; Uradni list RS, št. 44/22 z dne 29. 3. 2022) in nekateri drugi politični dokumenti v Sloveniji vsebujejo zahteve za trajnostno potrošnjo (in proizvodnjo).
  • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30), izpostavlja temeljne cilje kot so: varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala; prehod v nizkoogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri, preprečuje odpadke in z nastalimi odpadki učinkovito ravna; varovanje prebivalcev pred okoljskimi tveganji.

 

Prizadevanja za trajnostno potrošnjo na svetovni ravni

V okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo 2015 sprejeli svetovni voditelji 193 držav, je bilo začrtanih 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so postali nov univerzalni standard za razvoj. Med temi je poseben cilj namenjen tudi trajnostni potrošnji: Cilj 12 – zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in potrošnje.

 

Prizadevanja za trajnostno potrošnjo v EU 

Ogrodje Evropskega soglasja o razvoju iz junija 2017 je »pet P-jev«, ki so okvir agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030: ljudje, planet, blaginja, mir in partnerstvo (people, planet, prosperity, peace and partnership). Primarni cilj je še vedno izkoreninjenje revščine. Združuje gospodarske, družbene in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja. Evropska unija ima številne politike in spremljajoče strateške dokumente, ki vključujejo tudi področje trajnostne potrošnje, kot so npr:

  • Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda strategije Evropa 2020 (sprejeta leta 2011), med drugim poudarja: »Najbolj obremenjujoči za naravo so živilska predelovalna industrija, gradnja in promet (tri četrtine vseh okoljskih pritiskov). Zato moramo spremeniti način proizvodnje in potrošnje hrane, izboljšati infrastrukturo in zagotoviti okolju prijazen promet. Z novim oblikovanjem izdelkov bomo kotistili sebi in okolju«.
  • Evropski zeleni dogovor, december 2019. Podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo Evropo in svet. Da bi Evropa lahko premagala te izzive, bo evropski zeleni dogovor preoblikoval EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Predvideva ukrepanje na različnih dejavnostih in področjih (EK, 2019b).
  • Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, marec 2020. V akcijskem načrtu je predvidenih več kakor 30 ukrepov za oblikovanje trajnostnih proizvodov, zagotovitev krožnosti v proizvodnih procesih ter za krepitev vloge potrošnikov in javnih kupcev. Nanaša se na sektorje, kakor so elektronika in IKT, baterije, embalaža, plastika, tekstilni izdelki, gradbeništvo in stavbe ter hrana.
  • V Strategiji EU - od vil do vilic, sprejeti maja 2020, je med drugim navedeno, da bo »trg ekološke hrane še naprej rasel in tudi ekološko kmetovanje bo treba še naprej spodbujati.  Strategija bo omogočila prehod k trajnostnemu sistemu pridelave EU in predelave hrane, ki bo zagotovil prehransko varnost in dostop do zdrave hrane, pridelane na zdravem planetu«.

Naravne vire in okolje lahko pomagamo varovati tudi sami:

  • Zmanjšajmo količino zavržene hrane. Kupujmo samo tisto, kar potrebujemo in porabimo.
  • Če kupujemo hrano v plastični embalaži, pogledamo številko za recikliranje na dnu embalaže. Najmanj škodljivih kemikalij izloča plastična embalaža s številkami 2, 4 in 5.
  • S kuhanjem v pokriti posodi lahko porabimo kar do trikrat manj elektrike kot sicer.
  • Naprave, ko jih ne uporabljamo, popolnoma izklopimo. Pomagamo si lahko z razdelilnikom s stikalom, na katerega je priključenih več naprav.
  • Izberimo preproge iz naravnih materialov (volna, juta,sisal) in vzmetnice iz bombaža, ovčje volne, kokosa ali naravnega lateksa. 
  • Udeležite se srečanj za izmenjavo oblačil.
  • Bodimo pozorni na notranjo temperaturo pozimi – 21 °C je dovolj visoka in hkrati zdrava temperatura.
  • S pravilnim in pravočasnim zračenjem ter zatemnitvami lahko tudi poleti zagotovimo prijetno notranjo temperaturo in ustrezno kakovost zraka.
  • Pred gradnjo oziroma obnovo bivanjskih prostorov stopimo v stik s svetovalci mreže Ensvet, ki ponujajo brezplačno pomoč pri energetskih naložbah in pri pridobivanju sredstev Eko  sklada.
  • Na kratke razdalje do 3 kilometre se odpravimo peš ali s kolesom.
  • Za sopotništvo kjer koli v Sloveniji se lahko prijavimo na spletnem mestu Prevoz.org.