Planetarne omejitve
Planetarne omejitve določajo meje, znotraj katerih lahko človeštvo deluje brez ogrožanja stabilnosti ključnih ekosistemov. Te meje, ki so povezane s podnebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo, rabo sladke vode, cikli dušika in fosforja ter drugimi procesi, so ključnega pomena za dolgoročno ohranitev okolja, hkrati pa zagotavljajo okvir za razvoj trajnostnih rešitev.
Znanstvene raziskave so pokazale, da je človeštvo že preseglo več planetarnih omejitev, vključno z biogeokemičnimi cikli, podnebnimi spremembami in celovitostjo biosfere. Posledice teh prekoračitev so resne okoljske krize, ki zahtevajo hitre in celovite ukrepe. Evropska unija je v okviru Osmega okoljskega akcijskega programa do leta 2030 vključila te omejitve v svoje cilje, s poudarkom na podnebni nevtralnosti, zmanjševanju onesnaževanja in trajnostni rabi virov. Slovenija si prizadeva upoštevati te meje v svojih okoljskih in razvojnih politikah.
Slovenija aktivno sodeluje pri vrednotenju planetarnih omejitev in implementaciji teh v nacionalnih programih in strategijah. Slovenija na nacionalni ravni razvija kazalnike, ki bodo spremljali skladnost rabe naravnih virov s planetarnimi omejitvami, kar bo omogočalo prilagoditev politik glede na specifične okoljske in gospodarske razmere.
Na ravni EU se ta okvir vključuje v politike za zeleni prehod, podnebno nevtralnost in krožno gospodarstvo. Osmi okoljski akcijski program (OAP) se neposredno sklicuje na koncept planetarnih omejitev kot pomemben okvir za doseganje trajnostnih ciljev Evropske unije. Osrednja vizija tega programa je, da do leta 2050 omogočimo "dobro življenje ob upoštevanju omejitev našega planeta". Program je zasnovan na šestih ključnih tematskih ciljih za obdobje do leta 2030, pri čemer se osredotoča na zmanjšanje izpustov, zaščito biotske raznovrstnosti, bolj trajnostno rabo naravnih virov ter dosego podnebne nevtralnosti.