KAZALCI OKOLJA

Okolje in energija

Energetika igra ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri ohranjanju zdravega okolja. Z usmerjanjem prizadevanj v energetsko učinkovitost ter izrabo obnovljivih virov energije lahko bistveno zmanjšamo ogljični odtis ter omejimo negativne vplive na podnebje. Ključni sektorji, kot so promet, industrija in gospodinjstva, postajajo vedno bolj odvisni od trajnostnih energetskih rešitev, ki ne le zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, ampak prispevajo tudi k zmanjšanju pritiskov na okolje. Zavedanje o pomenu energetske trajnostnosti je ključno za oblikovanje odgovornih energetskih politik in praks, ki bodo omogočile trajnostni razvoj ter ohranjanje ekosistemov za prihodnje generacije.

Prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb postavljajo energetiki radikalne zahteve po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov (TGP), ki jih določajo mednarodno sprejete zaveze. Za doseganje zastavljenih ciljev so ključni prehod na okolju prijazne vire energije, opuščanje fosilnih goriv ter učinkovitejša raba energije. 

Povprečna temperatura zraka se v Sloveniji dviguje vsaj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja (več v kazalcu  PP04). Razlog sta vpliv Alp in Jadranskega morja. K temu prispevajo izpusti toplogrednih plinov (TGP), katerih glavni vir je raba fosilnih goriv. Največ TGP nastaja v  energetiki (proizvodnja elektrike in toplote) in prometu (cestni promet), ki skupaj prispevata skoraj 60 % slovenskih izpustov TGP (več informacij v kazalcu PS03).  Zgodovinsko je k segrevanju največ prispevalo zgorevanje premoga, trenutno pa uporaba nafte in zemeljskega plina. Za vse energente je Slovenija uvozno odvisna (več v kazalcu EN25).

Za zeleni prehod v nizkoogljično družbo je ključno pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije. Izkoriščanje energije Sonca lahko v Sloveniji veliko pripomore k povečanju deleža obnovljivih virov, slabše pa so možnosti za obsežnejše izkoriščanje vetrne energije (več informacij v kazalcu EN24).  Trenutno največji delež v obnovljivih virih energije v Sloveniji predstavljata les in druga trdna biomasa, drugi najpomembnejši vir pa je vodna energija.  Raba lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi (58,2 %) pričakovana in smotrna, vendar bi bilo z vidika TGP boljše več lesa uporabiti za predelavo v izdelke z dolgo življenjsko dobo. Hidroelektrarne že prispevajo velik delež električne proizvodnje, njihovo nadaljnje umeščanje v prostor pa je pogosto v nasprotju z zahtevami za ohranjanje naravnega okolja. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah se je zaradi večje osončenosti in večje skupne zmogljivosti močno povečala. V Sloveniji je povprečna hitrost vetra opazno manjša kakor v večini evropskih držav, poleg tega so potencialna območja za izrabo tega vira v večini na območjih, ki so pomembni za ohranjanje naravnega okolja, s posegi pa bi naravno ravnovesje lahko porušili. Skupna raba geotermalne energije in energije okolja se povečuje predvsem zaradi toplotnih črpalk.  Kljub vsem naporom delež obnovljivih virov energije prepočasi narašča.

Za doseganje ciljev EU na področju TGP, je pomembno ločiti izpuste, ki so vključeni v emisijsko trgovanje (ETS), in na tiste izven njega (ESD). Izpusti za ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se zmanjšujejo zaradi zmanjševanja količine emisijskih kuponov, ki so vsako leto na voljo na dražbah. Za Slovenijo so zato predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Cilje zaenkrat izpolnjujemo. Med ESD-sektorji je najpomembnejši promet, ki je v letu 2019 prispeval dobro polovico vseh izpustov, od tega cestni promet kar 99 %. 

Za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 je pomembna tudi energetska učinkovitost, kjer cilje EU dosegamo (več v kazalcu EN24) ter ozaveščanje in izobraževanje, ki podpira učinkovito ravnanje z energijo ter spreminjanje sistema vrednost v smeri trajnostnosti. Največje zmanjšanje izpustov TGP smo dosegli ravno v gospodinjstvih s pomočjo izobraževanja in ozaveščanja ter usmerjenih finančnih spodbud Ekosklada (več v kazalcu OP06). Žal je sistem vrednot prebivalstva in sistem vrednot do varovanja okolja še na precej nizki ravni (več v kazalcu OP07).

Poleg konvencije UNFCCC (Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah) in Kjotskega protokola, je pomemben mednarodni dogovor za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov Pariški sporazum, ki zavezuje podpisnice, da bodo zadržale svetovno povišanje povprečne temperature pod 2°C in si hkrati prizadevale za omejitev zvišanja na 1,5 °C. Da bi dosegle ta cilj, je do leta 2050 treba uravnotežiti izpuste toplogrednih plinov z njihovim odstranjevanjem v ponorih. 

Evropski zeleni dogovor določa splošni načrt za doseganje podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 z obvladovanjem grožnje podnebnih sprememb, obenem pa z gospodarsko rastjo in zaščito blaginje ljudi. Evropska komisija je v začetku julija 2021 objavila Evropski podnebni zakon, ki obveznost zmanjšanja izpustov TGP do leta 2030 še zaostruje in sicer na vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990. Za ukrepanje je bil pripravljen sveženj predlogov predpisov Pripravljeni na 55 (»Fit for 55«), ki spreminja že veljavne predpise, sprejete za doseganje ciljev do 2030, med drugim tudi na področjih zmanjševanja izpustov TGP v ETS in ne-ETS sektorjih, energetske učinkovitosti in rabe OVE. V skladu z novim ciljem EU se je zaostril tudi cilj, ki ga ima Slovenija in sicer mora do leta 2030 doseči najmanj 27 % zmanjšanje izpustov iz ne-ETS sektorjev glede na leto 2005 in skladno s tem ciljem tudi posodobiti NEPN ter ga do sredine leta 2024 posredovati Evropski Komisiji.

Na podlagi končnega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter prednostnih nalog naložb in reform, opredeljenih za Slovenijo, službe Komisije pozivajo Slovenijo, naj med razvojem svojega nacionalnega načrta za oživitev in odpornost razmisli o naslednjih naložbah in reformnih ukrepih: 

• ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije, vključno z odpravo upravnih ovir in izboljšanjem regulativnega okvira; 

• ukrepi za podporo energetski učinkovitosti, zlasti z obnovo stavb in v industrijskih procesih; 

• ukrepi za podporo trajnostnemu prometu, vključno z mestno in medmestno mobilnostjo, prenosi s ceste na železnico in železniško infrastrukturo; 

• ozaveščanje prebivalstva o učinkoviti rabi energije in nujnosti zmanjševanja izpustov.

 

Za stabilnejši energetski sistem lahko veliko naredimo tudi sami:

             bivalne prostore pozimi ogrevajmo do 210C,

             pozimi zračimo na prepih tako, da odpremo vsa okna in vrata za 5 minut, 3 do 4 krat na dan,

             poleti zastremo okna, da se prostori manj segrevajo,

             ko zapustimo prostor ugasnemo luč,

             okna lahko tudi popravimo, obnovimo ali zatesnimo, namesto da kupujemo nova,

             pred gradnjo oziroma obnovo se posvetujemo s svetovalci mreže Ensvet, ki nudijo brezplačno pomoč pri energetskih naložbah in pri pridobivanju sredstev Eko sklada,

             pri nakupu električnih naprav smo pozorni na energijski razred,

             na kratke razdalje, do 3 km, se odpravimo peš ali s kolesom,

             kjer je možno uporabljajmo javni prevoz ali sopotništvo,

             če kupujemo nov avto razmislimo o nakupu električnega ali hibridnega.