Odpadki

Količine odpadkov v Sloveniji naraščajo, vzpostavljene so sheme za zbiranje in obdelavo posameznih tokov odpadkov ter financiranje teh dejavnosti, kar zagotavlja pravilno ravnanje s temi odpadki. Po vzpostavitvi zbiranja posameznih frakcij komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, vzpostavitvi vseh centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki ter večjem obsegu energetske izrabe gorljivih frakcij komunalnih odpadkov, ki niso primerne za recikliranje, se pričakuje preusmeritev toka komunalnih odpadkov od odlaganja v predelavo in prednostno recikliranje.

Nastajanje odpadkov in ravnanje z odpadki

V zadnjih letih se je, skladno z zakonodajo EU, na področju ravnanja z odpadki uvedlo kar nekaj sprememb. Na podlagi odgovornosti proizvajalca so bile vzpostavljene sheme za zbiranje in obdelavo posameznih tokov odpadkov ter financiranje teh dejavnosti, kar zagotavlja pravilno ravnanje s temi odpadki. Na področju odlaganja odpadkov je od julija 2009 prepovedano odlaganje neobdelanih odpadkov, poleg tega je bila uvedena finančna garancija za upravljavce odlagališč. Sežiganje odpadkov poteka v treh sežigalnicah, od tega v dveh z izkoristkom energije. V poskusni fazi obratovanja je manjša naprava za toplotno obdelavo komunalnih odpadkov. Predvidena je gradnja še dveh podobnih objektov. Uvaja se elektronsko poročanje, ki bo med drugim omogočalo lažje sledenje odpadkov.

Količina vseh nastalih odpadkov je od leta 2002 do leta 2008 narasla za 55 %. V letu 2008 je skupno nastalo nekaj več kot 7 milijonov ton odpadkov, od tega 919.805 ton komunalnih odpadkov, 5.960.453 ton odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter 153.939 ton nevarnih odpadkov. (OD07)

Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča in leta 2008 jih je nastalo kar 453 kg na prebivalca. Naraščajo tudi količine odpadne embalaže (OD01). V letu 2007 je nastalo 212.084 ton odpadne embalaže oziroma 105 kg na prebivalca, kar je 31 % več kot leta 2004. (OD13)

V letu 2006 je nastalo 2947 ton odpadne električne in elektronske opreme, od tega iz gospodinjstev 1185 ton ter iz industrije in privatnega sektorja 1762 ton. V Sloveniji je bilo obdelanih 967 ton teh odpadkov, preostali so bili v obdelavo poslani v druge države.

Slika 1: Količina vseh nastalih odpadkov

Vir: Agencija RS za okolje, 2009, Statistični urad RS, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD07) * Do leta 2007 so zajeti neuteženi podatki o skupnih količinah nastalih odpadkov, ki jih je Agencija RS za okolje poročala Eurostatu. Zaradi spremembe metodologije so za leti 2007 in 2008 prikazani uteženi podatki o skupnih količinah nastalih odpadkov (Statistični urad RS), ki so usklajeni z zahtevami slovenske zakonodaje in nove zakonodaje Evropske unije (Waste Statistics Regulation).

Slika 2: Količina komunalnih odpadkov in odpadne embalaže na prebivalca v Sloveniji

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Municipal waste generated, EUROSTAT, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD01 in OD13)

Ravnanje z odpadki

Predelava odpadkov je od leta 2002 narasla za 74 %. Skupno je bilo v Sloveniji leta 2008 predelanih 68 % vseh odpadkov. Predelava je bila v letu 2008 zagotovljena za 77 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, za 29 % komunalnih odpadkov ter za 47 % nevarnih odpadkov. (OD07)

Večina komunalnih odpadkov (okoli 70 %) se je v preteklih letih odložila na odlagališčih nenevarnih odpadkov. S spremembo zakonodaje, vzpostavitvijo centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, okoljskimi dajatvami ter uvedenimi finančnimi jamstvi za upravljavce odlagališč se pričakuje zmanjšanje količin odloženih odpadkov.

Slika 3: Skupne količine predelanih in odstranjenih odpadkov

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD07)

Slika 4: Karta ravnanja z odpadki

Vir: Okolje na dlani: Slovenija, 2007

Ravnanje glede na posamezne tokove odpadkov in ukrepi za zmanjšanje količin odpadkov

Vzpodbujanje preprečevanja nastajanja in predelave odpadkov

Odpadna embalaža

Prva shema za ločeno zbiranje odpadne embalaže je bila vzpostavljena leta 2004. Deleži predelane in reciklirane odpadne embalaže se od tega leta povečujejo.

Predelava je bila v Sloveniji v letu 2007 zagotovljena za 53 % skupne mase odpadne embalaže in dosežen je bil cilj za leto 2007 (50 %). Od cilja za leto 2012, ki narekuje predelavo najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže, smo bili leta 2007 še precej oddaljeni. (OD13)

Recikliranje je bilo v Sloveniji v letu 2007 zagotovljeno za 47 % celotne mase odpadne embalaže; s tem je bil presežen cilj za leto 2007, ki je narekoval 25- do 45-odstotno recikliranje. Cilj za leto 2012 predvideva 55- do 80-odstotno recikliranje; pri posameznih materialih, kot so plastika, papir in karton ter les, je bil v letu 2007 ta cilj presežen. (OD13)

Izrabljena motorna vozila in avtomobilske gume

Sistem razgradnje izrabljenih motornih vozil (IMV) je vzpostavljen od leta 2004; vanj je še sicer še vedno zajetih manj izrabljenih motornih vozil od pričakovanega števila, vendar je bila ciljna stopnja ponovne uporabe in recikliranja (80 %) in ponovne uporabe in predelave (85 %) v letu 2006 in 2007 dosežena. V letu 2008 je bilo v Sloveniji razgrajenih nekaj manj kot 7000 avtomobilov. Eden bistvenih ukrepov za delovanje sistema je uvedba »potrdila o razgradnji«. Storitev razgradnje je za zadnjega lastnika brezplačna. (OD16)

Količina zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih avtomobilskih gum (IAG) se je v Sloveniji bistveno povečala, ko je bila uvedena razširjena odgovornost proizvajalcev (2006). Pred letom 2006 je bilo zbranih 2,5 kg izrabljenih avtomobilskih gum (IAG) na prebivalca letno. Leta 2008 jih je bilo zbranih 19.000 ton oziroma 8,4 kg na prebivalca. Gume se bodisi snovno ali energetsko predelajo, manjša količina pa je oddana v ponovno uporabo oziroma obnovo. Leta 2008 je bilo 47 % IAG oddanih v snovno predelavo, 50 % pa v energetsko. (OD15)

Zaprtje odlagališč, ki ne ustrezajo okoljskim standardom in celovita vključitev prebivalstva v sistem zbiranja komunalnih odpadkov

V Sloveniji je bilo do konca leta 2007 evidentiranih 83 odlagališč odpadkov (60 odlagališč, ki so javna infrastruktura, ter 23 odlagališč industrijskih odpadkov), ki so v fazi obratovanja ali zapiranja. V letu 2007 so se odpadki odlagali na 44 odlagališčih javne infrastrukture ter 17 odlagališčih v upravljanju industrije. Na preostalih odlagališčih se odpadki niso odlagali, izvajala so se zapiralna dela. (OD02)

Po uradnih podatkih je bilo 93,7 % prebivalcev že leta 2003 vključenih v zbiranje odpadkov z javnim odvozom.

V letu 2007 je bilo na odlagališčih odpadkov, ki so javna infrastruktura, odloženo skupaj 841,7 tisoč ton odpadkov, od tega 85 % komunalnih in njim podobnih odpadkov ter 14 % nekomunalnih odpadkov. Na odlagališča, ki so v upravljanju industrije, je bilo v letu 2007 odloženih okoli 252 tisoč ton inertnih (29 %), nenevarnih (68 %) in nevarnih (3,4 %) odpadkov. (OD02)

Slika 5: Delež predelane odpadne embalaže in ciljni delež 

Vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2007; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD13)

Slika 6: Delež reciklirane odpadne embalaže in ciljni delež 

Vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki za leto 2007; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD13)

Slika 7: Število razgrajenih izrabljenih motornih vozil 

Vir: Poročila koncesionarjev - SARA - Spletna aplikacija za razgradnjo avtomobilov, Ministrstvo za okolje in prostor, 2007 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD16) * stara bremena - izrabljena motorna vozila zbrana s strani lokalnih skupnosti kot zapuščena vozila, za katera ni bilo mogoče ugotoviti zadnjega lastnika

Slika 8: Količina zbranih in v predelavo oddanih avtomobilskih gum

Vir: Poročila koncesionarjev, Ministrstvo za okolje in prostor, 2007 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD15)

• OD13
• OD15
• OD16

Količine vseh nastalih odpadkov se povečujejo z naraščanjem bruto družbenega proizvoda, potrošnje in z razvojem drugih socio-ekonomskih procesov.

Količina nastalih odpadkov v Sloveniji je tesno povezana z razvojem socio-ekonomskih procesov.

Količine vseh nastalih odpadkov se povečujejo z naraščanjem bruto družbenega proizvoda. V letu 2008 se količine odpadkov glede na prejšnje leto niso povečale, v nasprotju z gospodarsko rastjo, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, ali lahko govorimo o razklopu (decoupling). (OD07)

Leta 2007 je bilo v Sloveniji pridobljenih in uvoženih skupno nekaj več kot 61 milijonov ton različnih snovi, skoraj polovica (46 %) so bile v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek, ki se vgrajujejo v objekte. Od leta 1992 do leta 2007 se je količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, podvojila in bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca, in sicer s 16,6 tone leta 1992 na 30,3 tone leta 2007. Precej je narasla tudi skupna masa predmetov iz uvoza, kar predstavlja že več kot tretjino na leto uporabljenih snovi. Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, kot so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo le še osmino vse mase uporabljenih snovi. (OD06)

V letu 2007 je bilo izvoženih nekaj več kot 12 milijonov ton različnih snovi, tako da kazalec domača poraba snovi v Sloveniji prikazuje vrednost 49,3 milijona ton oziroma 24,4 tone snovi na prebivalca. To je kar 87 % več od domače porabe snovi na prebivalca v letu 1992. (OD06)

Z naraščanjem prihodkov se izdatki za življenjske potrebščine povečujejo. Skupni povprečni izdatek na člana gospodinjstva je v Sloveniji v letu 2007 znašal 7.142 EUR, kar je za 66 % več kot leta 2000. Gospodinjstva v Sloveniji v povprečju na člana porabijo največ sredstev za prevoz in komunikacije (20 %) ter za hrano in brezalkoholne pijače (14 %). Po letu 2000 se znižujejo izdatki za hrano in pijačo (za 4 %) ter za obleko in obutev (1,3 %), naraščajo pa izdatki za stanovanja (0,8 %), komunikacije (1,6 %) ter za rekreacijo in kulturo (0,4 %). (PG06) Število gospodinjstev ter stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Od leta 1971 do leta 2002 se je število gospodinjstev povečalo za 45 %, število stanovanj pa je naraslo za 72 %, medtem ko je število prebivalcev zrastlo za slabih 25 %. Leta 2007 je bilo v Sloveniji 745.000 gospodinjstev. Povečuje se delež manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma, delež gospodinjstev z več kot tremi člani se zmanjšuje. Manjša gospodinjstva imajo večje izdatke in večji vpliv na okolje. (PG02)

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji konec leta 2008 830 tisoč stanovanj. Podobno kot prejšnja leta je bila tudi večina v letu 2008 dokončanih stanovanj pridobljena z novogradnjo (97 %). Prevladuje gradnja velikih stanovanj, v letu 2008 je bilo 43 % dokončanih stanovanj s štirimi sobami ali več. Povprečna površina stanovanj na osebo po letu 2004 presega 30 m² na osebo, povprečno število oseb v stanovanju pa je 2,5. (PG03)

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji hitro rast – v zadnjih 20 letih se je več kot podvojilo. V letu 2006 je bilo registriranih 980.261 avtomobilov, stopnja motorizacije (488 avtomobilov na 1000 prebivalcev) je presegla stanje v številnih gospodarsko bolj razvitih državah EU. Zaradi prometne politike države in mest, ki je izrazito naklonjena osebnemu prometu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom. (PR11)

Delež slovenskih gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom, je od leta 2002 do leta 2007 okoli 80-odstoten. Že v letu 2002 pa je bilo skoraj 30 % gospodinjstev z dvema ali več avtomobili. Delež cestnega javnega prevoza je bil v letu 2008 skoraj za polovico nižji kot leta 2000. (PG08)

Tudi razvoj turizma obremenjuje okolje z večjimi količinami odpadkov. Ob prihodu turistov je v turističnih krajih več ljudi, kot jih tam stalno prebiva, zato se poveča tudi količina nastalih odpadkov. Na zelo turističnih območjih (obala, zdravilišča, gorski turistični kraji) je zaradi množičnega turizma ta problem še bolj prisoten in odpadki predstavljajo velik pritisk na okolje. Število turistov se je v obdobju 2002–2008 povečalo za 27 %. Leta 2008 je Slovenijo obiskalo 1.771.237 turistov iz tujine, ki so predstavljali 64 % vseh turistov v Sloveniji. (TU01)

Skupni izpusti toplogrednih plinov iz sektorja odpadki so leta 2007 dosegli vrednost 684 Gg ekvivalenta CO₂, kar je 21 % nad vrednostjo v izhodiščnem letu. V obdobju 1986–2007 so se izpusti toplogrednih plinov zaradi odlaganja trdnih odpadkov na odlagališčih povečali za 52 %, medtem ko so se izpusti, nastali pri ravnanju z odpadnimi vodami, zmanjšali za 14 %. Leta 2007 so izpusti toplogrednih plinov iz sektorja odpadki znašali nekaj več kot 3 % vseh izpustov toplogrednih plinov.

Projekcije izpustov toplogrednih plinov iz odpadkov predvidevajo nadaljnje zmanjšanje izpustov za 16 % do leta 2020. To bo doseženo predvsem z zmanjševanjem količine odloženih biorazgradljivih odpadkov, z bolj aktivnim ločevanjem odpadkov na izvoru, termično obdelavo odpadkov ter zajemom odlagališčnega plina.

Slika 9: Primerjava posameznih spremenljivk v obdobju 2002-2008 (2007) 

Vir: Agencija RS za okolje, 2009; SI-STAT, Statistični urad RS, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD06, OD07, PG02, PG03, PG06, PR11, TU01)

Slika 10: Projekcije izpustov TGP v sektorju odpadki

Vir: Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, 2009

• PG02
• PG03
• PG06
• PG08
• PR11
• TU01

Slovenija se želi približati evropski družbi recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti rabe virov, zato bo morala vzpostaviti potrebno manjkajočo infrastrukturo za ravnanje z odpadki, izboljšati sodelovaje deležnikov ravnanja z odpadki ter optimizirati sheme ravnanja za posamezne tokove odpadkov.

Okoljski cilji na področju ravnanja z odpadki

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališča (Ur.l. RS, št. 32/06) določa dovoljeno količino biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih, ki se lahko letno odložijo na vseh odlagališčih na ozemlju Republike Slovenije.

Preglednica 1: Količina biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih, ki se lahko letno odložijo na vseh odlagališčih na ozemlju Republike Slovenije

Vir: Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališča (Ur.l. RS, št. 32/06 in 98/07).

Za dosego teh ciljev so bile sprejete Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l. RS, št. 39/10), ki je nadomestila predpis iz leta 2008, Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur.l. RS, št. 62/08) ter Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur.l. RS, št. 70/08). Količine zbranih in predelanih organskih kuhinjskih odpadkov ter jedilnih olj in masti so se na ta način povečale.

Okoljski cilji na področju ravnanja z odpadki so skladni s cilji EU. Poleg novih ciljev, ki jih določa Direktiva 2008/98/ES o odpadkih, in cilja zmanjševanja količine biološko razgradljivih sestavin v odloženih komunalnih odpadkih, so cilji določeni tudi za zbiranje in /ali predelavo posameznih tokov odpadkov. Za odpadno embalažo je Slovenija v okviru pristopnih pogajanj dosegla zamik roka za doseganje ciljev predelave. Cilje, ki so veljali za države EU-15 za leto 2001, je Slovenija morala doseči do leta 2007, cilje, ki so za EU-15 veljali do leta 2008, pa bo morala doseči leta 2012. Nova direktiva o odpadkih določa vzpostavitev sistem ločenega zbiranja do leta 2015 vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo. Slovenija ima sicer tak sistem že vzpostavljen, vendar so rezultati ločenega zbiranja še daleč od želenih. Da bi se približali evropski družbi recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti rabe virov, mora Slovenija sprejeti potrebne ukrepe, oblikovane za doseganje naslednjih ciljev iz te direktive:

• do leta 2020 se mora priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečati na najmanj 50 % skupne teže,
• do leta 2020 se mora priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, z izjemo naravno prisotnega materiala, opredeljenega v

kategoriji 17 05 04 v seznamu odpadkov, povečati na najmanj 70 % skupne teže.

Slika 11: Nastajanje in zbiranje odpadkov

Vir: Okolje na dlani: Slovenija, 2007.

• OD08
• OD10
• OD11

Za posamezne tokove odpadkov so bile sprejete prepovedi o vsebnosti nekaterih nevarnih snovi, uveden pristop povzročitelj plača in razširjena odgovornost proizvajalca ter uvedene okoljske dajatve. Za zmanjšanje količin odloženih odpadkov je bila poleg okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih upravljavcem odlagališč naložena tudi obvezna zagotovitev finančnega jamstva za njihovo dejavnost. Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je poleg prepovedi odlaganja biološko razgradljivih odpadkov preko določene količine predpisala obvezna ravnanja pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in pogoje za uporabo ter dajanje v promet obdelanih biološko razgradljivih odpadkov.

Pregled operativnih programov in drugih ukrepov za zmanjšanje količin nastalih odpadkov in učinkovitejše ravnanje z odpadki

Glede preprečevanja nastajanja odpadkov je v Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08) določeno, da je treba pri pripravi operativnih programov varstva okolja na področju ravnanja z odpadki upoštevati naslednji vrstni red ukrepov (hierarhija ravnanja z odpadki): preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava odpadkov za njihovo ponovno uporabo, recikliranje odpadkov, drugi postopki predelave, odstranjevanje odpadkov. Skladno z zakonodajo EU veljajo prepovedi za uporabo nekaterih nevarnih snovi v baterijah in akumulatorjih, električni in elektronski opremi, avtomobilih ter embalaži. Uvedeni so bili instrumenti, ki uvajajo ekološko oblikovanje (ekodesign) za prej naštete tokove odpadkov. Uvedena je bila okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme, izrabljenih avtomobilskih gum ter odpadnih olj.

Z vidika varovanja naravnih virov, povečevanja deleža recikliranih in predelanih odpadkov ter zmanjševanja negativnih vplivov na okolje zaradi odlaganja odpadkov sta bila sprejeta Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov ter Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007. V slednjem je bila predvidena vzpostavitev celotne mreže infrastrukturnih objektov in naprav za ravnanje z odpadki. Glede na število prebivalcev in geografsko porazdeljenost je bilo predvidenih 13-15 centrov za ravnanje z odpadki. Splošni koncept ravnanja z odpadki je predvideval aktivnosti na treh ravneh – lokalni, regijski in nadregijski. Do konca leta 2010 je predvidena novelacija tega operativnega programa, s katerim se bo število centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki predvidoma zmanjšalo.

Uvedena je bila okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja ter tudi finančno jamstvo za upravljavce odlagališč v sklopu pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča, ki omogoči organu, ki dovoljenje izda, da ga unovči v primeru nepravilnosti pri zapiranju in po zaprtju odlagališča.

Za zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov so bile poleg prepovedi odlaganja biorazgradljivih odpadkov preko določene količine sprejete še Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l. RS, št.39/10), Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur.l. RS, št.62/08) ter Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur.l. RS, št.70/08). Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je predpisala obvezna ravnanja pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in pogoje za uporabo ter dajanje v promet obdelanih biološko razgradljivih odpadkov.

V letih 2006 in 2007 so bili sprejeti ali dopolnjeni predpisi, ki uvajajo pristop »povzročitelj plača« in razširjeno odgovornost proizvajalcev za naslednje tokove odpadkov: odpadno embalažo, odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi in odpadno električno in elektronsko opremo. V letu 2008 je bila s predpisi uvedena razširjena odgovornost proizvajalcev še za odpadne baterije in akumulatorje, odpadne nagrobne sveče ter odpadna zdravila, v letu 2009 pa za izrabljene avtomobilske gume. Po izteku obstoječih koncesijskih pogodb je predvidena uvedba razširjene odgovornosti proizvajalcev tudi za izrabljena motorna vozila.

Uvedene so bile tudi okoljske dajatve za onesnaževanje okolja: zaradi uporabe mazalnih olj, zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev), zaradi nastajanja odpadne embalaže (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih nagrobnih sveč), zaradi nastajanja izrabljenih gum ter zaradi odlaganja odpadkov.

Novo Direktivo 2008/98/ES o odpadkih, ki je začela veljati decembra 2008, bo morala Slovenija prenesti v svoj pravni red v dveh letih od njene uveljavitve, tako da lahko konec leta 2010 pričakujemo spremembe sedanje Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 34/08).

• Emisije toplogrednih plinov, ARSO
• Okolje na dlani: Slovenija, 2007
• Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov
• Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 (OP ROPI)
• Poročilo R Slovenije Evropski Komisiji o oceni napredka skladno s členom 3.2 odločbe 280/2004/ES, ki vzpostavlja mehanizem spremljanja emisij TGP evropske skupnosti ter izvajanja Kjotskega protokola
• Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališča
• Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih
• Uredba o ravnanju z odpadki
• Zakon o varstvu okolja