Zakaj nam je tematika pomembna?
Dolžni smo varovati zdravje in blaginjo ljudi v državi in ne prizadeti ostalega sveta. Trajnostno želimo gospodariti s svojim vodnim bogastvom, saj smo na njem v veliki meri osnovali svojo turistično ponudbo.
Slovenija je vodnata država, a vodno bogastvo ni enakomerno razporejeno.
Čeprav je država majhna po površini, srečamo v njej različne tipe vodotokov, ki so posledica pestre geološke sestave tal in razgibanega reliefa. Imamo razmeroma gosto hidrografsko omrežje, tako rekoč živimo z vodo, ponekod smo priča rednemu ali občasnemu poplavljanju, medtem ko se nekateri predeli soočajo s pomanjkanjem vode in sušo, kar je v največji meri posledica velike razlike v količini padavin med predeli na zahodu države in tistimi na vzhodu. Tudi poseljenost in z njo pritiski na vodno okolje so različni. Na kakovost voda zlasti vpliva kmetijstvo, zato veliko pozornosti posvečamo kmetijsko-okoljskim ukrepom. Voda je javno dobro v upravljanju države. Slednja si prizadeva, kolikor je v njeni moči, za doseganje ciljev okoljske politike, to je zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja vodnega bogastva, izboljšanje ekološkega stanja, kjer še ni dobro, in za ohranjanje, kjer je. V zadnjih letih so bile zgrajene številne komunalne čistilne naprave, nekaj pa jih je še v gradnji. Delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, presega polovico. Zdravje ljudi je ključni dejavnik kakovosti življenja, nanj pa v veliki meri vpliva stanje okolja, zlasti neoporečne pitne vode. Posebno skrb zaslužijo kraške vode zaradi njihove ranljivosti oziroma majhne samočistilne sposobnosti. Ker naj bi te vode predstavljale skoraj polovico zalog podzemne vode, je njihovo varovanje še posebej pomembno. Previdnost ni odveč na celotnem kraškem površju, saj so mnoge poti podzemne vode še neraziskane. Poleg odgovornosti za zdravje in blaginjo prebivalcev Slovenije nas k skrbi za vode zavezujejo tudi članstvo v EU in številni podpisani mednarodni sporazumi. Stanje in razvoj pojavov na tem področju tako skrbno spremljamo tudi zaradi izpolnjevanja obveznosti po evropskih direktivah in mednarodnih konvencijah.
V povprečju imamo dovolj vode in dobrem ekološkem stanju. Zlasti na vzhodu države, kjer je manj padavin, je opazen vpliv kmetijstva na kakovost, sicer pa se povečuje ogroženost od suše in poplav. Ponekod zaskrbljuje nižanje gladine podtalnice.
V povprečju imamo dovolj vode in dobrem ekološkem stanju.
Ekološko stanje rek
Prva ocena ekološkega stanja rek (slika 1) v skladu z Vodno direktivo je bila izdelana v okviru priprave Načrta upravljanja z vodami (NUV). Najprej so bila ocenjena samo vodna telesa, ki niso močno spremenjena zaradi človekovega posega.
Večina jih je v dobrem ekološkem stanju, več podatkov pa je v poglavju d) - Kakšni so obeti za leto 2020?
Ekološko stanje jezer
Ocenjeno je za tri največja naravna jezera. Upoštevani so biološki elementi kakovosti, splošni fizikalno-kemijski parametri in posebna onesnaževala, ne pa tudi ribe, ker tako kot za reke še ni izdelana metodologija vrednotenja. Bohinjsko jezero je tako razvrščeno v zelo dobro ekološko stanje, Cerkniško pa v dobro. Razlog za zmerno stanje Blejskega jezera je preobremenjenost s hranili.
Slika 1: Ekološko stanje rek v Sloveniji
Vir: Agencija RS za okolje, 2009
Slovenske reke imajo večinoma dobre kisikove razmere in malo hranil.
Hranila v vodotokih
Slovenske reke so hitro tekoče, zato imajo dobre kisikove razmere in malo hranil. Vsebnosti nitratov so nekoliko nad naravnim ozadjem, ki je ocenjeno na 1 mg N/L (4,4 mg NO3/L). Povprečne vsebnosti so nižje od 10 mg NO3/L, višje se pojavljajo v severovzhodni Sloveniji, vendar večinoma ne presegajo 40 mg. Večjih sezonskih nihanj ne opažamo (VD10).
Evtrofikacija jezer
Evtrofikacija, zlasti kopičenje fosforja v vodi, je težava večine jezer v zmernem podnebnem pasu, pri nas samo Blejskega. Povečana vsebnost hranil pospešuje rast fitoplanktona, kar vpliva na zmanjšano prosojnost. Na Blejskem jezeru opažamo izboljševanje stanja, kar je predvsem posledica izvedenih ukrepov. Povprečna vsebnost fosforja pa je precej večja v umetnih zadrževalnikih v osrednji in severovzhodni Sloveniji, ki ležijo na območjih intenzivnega kmetijstva (VD07).
Slika 2: Povprečne vrednosti nitrata (mg NO3/L) v površinskih vodotokih v obdobju 2004-2007
Vir: Agencija RS za okolje, Kazalci okolja v Sloveniji, VD10
Na zahodu in na krasu je boljša kakovost podzemnih voda kot drugod po Sloveniji.
Kakovost (kemijsko stanje) podzemne vode
Zaradi človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa na severovzhodu Slovenije. Glede na triletni niz podatkov je z visoko ravnjo zaupanja določeno slabo kemijsko stanje za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za vzhodne Slovenske gorice. Med pesticidi je največkrat presežena vsebnost atrazina, vendar se koncentracije v podzemni vodi znižujejo.
V kraških in razpoklinskih vodonosnikih, ki predstavljajo okoli 50 % zalog podzemne vode, je podzemna voda zaradi manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena s pesticidi in nitrati (VD06), (VD05). Za ta vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zaupanja. Kemijsko stanje podzemnih voda (VD11) za obdobje 2006–2008 je prikazano na sliki 3.
Slika 3: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v obdobju od leta 2006 do leta 2008 
Vir: Agencija RS za okolje, Kazalci okolja v Sloveniji, VD11
V podzemnih vodah nevarnost predstavljajo fitofarmacevtska sredstva.
Nevarne snovi
Reke in jezera niso obremenjeni z nevarnimi snovmi. Ocena kemijskega stanja za obdobje 2006–2008 kaže, da le dve vodni telesi celinskih voda ne dosegata dobrega stanja, in sicer zaradi presežene vsebnosti živega srebra oziroma tributilkositrove spojine (VD12).
Večina amoniaka prihaja v vode od kmetijstva.
Zakisovanje
Amoniak prispeva k evtrofikaciji voda. Ocenjujemo, da prihaja pretežno s kopnega (kmetijstvo, neurejena kanalizacija), manj pa iz zraka, vendar nimamo na voljo daljšega niza meritev, ki bi lahko potrdil to tezo, niti ni bila opravljena študija o deležu hranil, ki v vodo pridejo iz zraka. V povprečju imamo v Sloveniji dovolj vode
Slika 4: Kemijsko stanje rek in jezer v Sloveniji
Vir: Agencija RS za okolje, Kazalci okolja v Sloveniji, VD12
Količine celinskih voda
V povprečju je v Sloveniji vode dovolj.
Porabimo le polovico vode, ki priteče ali pade v državi, ter eno petino podzemne vode. Raba podzemne vode za namakanje je v celotni bilanci porabe vode v Sloveniji skoraj zanemarljiva.
Vodna bilanca Slovenije je s povprečno 1580 milimetri letnih padavin in odtočnim količnikom 54,5 % v splošnem ugodna. Povprečna letna temperatura zraka se zvišuje, pri padavinah pa so izrazite razlike pri prostorski porazdelitvi. V tridesetletnem vodnobilančnem obdobju od leta 1971 do leta 2000 je opazno za 11 % povečano izhlapevanje in za okoli 6 % zmanjšan površinski odtok glede na predhodno bilančno obdobje od leta 1961 do leta 1990.
V letu 2006 je bilo v vodonosnikih skupno 922 milijonov m3 razpoložljivih količin podzemne vode oziroma približno 460 m3 na prebivalca Slovenije. Odvzeto je bilo 21 % razpoložljivih količin podzemne vode.
Slika 5: Vodnobilančni členi po povodjih v Sloveniji leta 2007
Vir: Agencija RS za okolje, Hidrološki letopis Slovenije 2007
Suša najbolj ogroža Primorsko in severovzhodno Slovenijo.
Po letu 1992 je kmetijstvo prizadelo sedem poletnih suš. Suša leta 2003 je predstavljala štiri petine v skupni vsoti škod od naravnih nesreč. Vsaj 15 % površine države je ogroženo zaradi primanjkljaja vode v tleh v poletnih mesecih, najbolj Primorska in severovzhodna Slovenija. Z opazovanjem podnebnih sprememb pa je opazen premik večjega vodnega primanjkljaja tudi v notranjost države.
Slika 6: Kmetijska suša
Vir: Agencija RS za okolje, Okolje na dlani: Slovenija, 2007
Pomanjkanje vode je predvsem posledica neenakomerne razporeditve padavin.
Pomanjkanje vode
Poleti 2003 so se pokazale tudi posledice neenakomerne porazdelitve vodnih virov v Sloveniji ter ponekod tudi šibkost oskrbe prebivalstva s pitno vodo, saj je bilo treba kar 47.396 ljudem (2,4 %) vodo dovažati s cisternami. Kljub zalogam v Alpah je po najneugodnejših scenarijih mogoče pričakovati pomanjkanje vode v severovzhodnih predelih države.
Poplave
Poplave ogrožajo več kot 3000 km2 oziroma slabih 15 % površine ozemlja. Kar polovica poplavnih območij je v porečju Save, 40 % v porečju Drave in 4 % v Posočju. Ogrožene so predvsem hudourniške grape, dolinska dna in marsikje pozidane aluvialne ravnice. Manj obsežne so poplave, ki nastanejo zaradi plimovanja morja, ter kraške poplave. Na delu poplavnih območij smo spreminjali travnike in pašnike v obdelovalne površine, ponekod pa smo poplavna območja tudi pozidali. Leta 1991 je živelo na območju običajnih poplav 7 % prebivalcev Slovenije, na območjih tako imenovanih velikih poplav pa prebiva četrtina ljudi (PS01).
Beležimo tudi dviganje morske gladine, in sicer 1 mm/leto. V obdobju 1960–2006 je višina morja 306-krat dosegla točko poplavljanja, 300 cm. Do pogostih poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi spomladi, število poplav se povečuje. Poplavno območje je najobsežnejše v občini Piran, ob izjemnih poplavah je v obalnih občinah ogroženih 2,5 % prebivalstva.
Slika 7: Poplavna območja
Vir: Agencija RS za okolje, Okolje na dlani: Slovenija, 2007
V prihodnje bomo skrbneje preučili problem nižanja gladine podtalnice.
Nižanje gladine podtalnice
Ocene količinskega stanja vodnih teles podzemne vode, ki jih izdeluje hidrogeološka služba ARSO, kažejo razmeroma dobro stanje, v zadnjih letih pa vzbuja skrb zniževanje gladine v nekaterih predelih vodnih teles podzemne vode. Ta pojav bomo v prihodnje še skrbneje spremljali in preučili, zavedajoč se morebitnega neugodnega razvoja zaradi podnebnih sprememb.
Izguba mokrišč
Najpomembnejša še ohranjena mokrišča v Sloveniji so poplavni in mokrotni travniki, ki jih je z ekstenzivnim kmetovanjem soustvaril človek in jih tudi pomaga ohranjati. Obsegajo okoli 20.000 ha. Zaradi spodbujanja intenzivnejšega kmetijstva so bila z osuševanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin uničena mokrišča v srednjih tokovih rek, na primer v Pomurju in Vipavski dolini, ob morski obali pa zaradi gradnje prometne infrastrukture in urbanizacije.
Izguba habitatov in vrst
Zaradi urbanizacije, gradnje prometne infrastrukture, turizma in industrije prihaja do izgube naravnih vodnih in priobalnih zemljišč, s tem pa tudi do krčenja življenjskega prostora nekaterih vrst rastlin in živali.
Vpliv na zdravje ljudi
Kakovost pitne vode (VD08) se v Sloveniji v obdobju 2004–2007 ni bistveno izboljšala, tako z vidika mikrobiološke (ZD04) kot z vidika kemijske onesnaženosti. Trend je ugoden le za srednja in velika oskrbovalna območja. Oskrbo s skladno in zdravstveno ustrezno pitno vodo imajo praviloma prebivalci, ki se oskrbujejo na velikih oskrbovalnih območjih (91 %).
Slika 8: Mokrišča
Vir: Agencija RS za okolje, Okolje na dlani: Slovenija, 2007
Bistvenega povečanja pritiskov, razen zaradi podnebnih sprememb, ni pričakovati. Ključne gonilne sile pritiskov bodo kmetijstvo (namakanje, razpršeni viri izpustov), energetika (OVE) in deloma turizem (sezonski pritiski na obali in zasneževanje smučišč).
Bistvenega povečanja pritiskov, razen zaradi podnebnih sprememb, ni pričakovati.
Prebivalstveni trendi
Gostota in skupno število prebivalcev v Sloveniji rahlo narašča, predvsem zaradi priseljevanja in ponovno pozitivnega naravnega prirastka. Število gospodinjstev se zaradi manjšanja števila članov povečuje. Manjša gospodinjstva imajo večje izdatke in večji vpliv na okolje (PG02). Rastejo predvsem manjša naselja v bližini največjih mest, kjer pa so potrebne velike naložbe za ustrezno komunalno-infrastrukturno opremljenost. Pritisk novogradenj je največji na območjih kakovostnih tal na ravninskih predelih, ki so bila namenjena kmetijstvu (KM17).
Raba vode
V letu 2006 je bilo v vodnih telesih podzemnih voda 922 milijonov m3 razpoložljivih količin podzemne vode oziroma 759 m3 na prebivalca. Raba vode v industriji se je precej zmanjšala. Daleč največja (99 %) je za proizvodnjo električne energije. Čez turbine je tako v letu 2008 steklo več kot 82.000 milijonov m3 vode, ki pa je vsa vrnjena nazaj v struge.
Za oskrbo s pitno vodo je v Sloveniji pomembno predvsem stanje podzemne vode, saj se iz tega vira oskrbuje kar 97 % prebivalcev (VD01).
Odvzemi vode
Podatki o odvzemih vode v Sloveniji so zanesljivejši od leta 2002 dalje, ko je Zakon o vodah predpisal pridobitev vodne pravice za vsako posebno rabo vode. Do leta 2008 je vodno pravico za posebno rabo voda pridobilo okoli 40.400 pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji (VD14).
Tudi od preostalega odstotka nehidroenergetske rabe vode je večji del (60-70 % ali 800 milijonov m3) vode porabljen za hlajenje v termoelektrarnah. Od leta 2002 se manjša raba vode za tehnološke namene, ki je v letu 2007 predstavljala le še 4 %. Ostale vrste rabe (namakanje, zasneževanje, proizvodnja pijač …) predstavljajo majhne deleže v porabi, a so v porastu.
Povpraševanje po vodi, gospodinjstva, industrijska proizvodnja
Statistični podatki o količini načrpane vode v vodovodna omrežja za rabo v gospodinjstvih in predelovalnih dejavnostih kažejo v zadnjem desetletju na zmanjševanje, ki ga pripisujemo predvsem učinkovitejši rabi vode v industriji (zaradi vpliva dajatve za obremenjevanje voda) in kmetijstvu. Raba vode v gospodinjstvih se v tem obdobju ni bistveno spremenila.
Raba tal
Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi, drugo pretežno naravno rastje (naravni travniki, mokrišča, vodne, malo ali neporasle površine) zavzema 4 % ozemlja, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine (CLC2006, TP01).
Podatki iz natančnejše baze Raba zemljišč (MKGP) pa kažejo, da se je v Sloveniji med letoma 2002 in 2007 skupni obseg njiv in vrtov zmanjšal za 15,4 %, hmeljišč za 16,3 %, zemljišč v zaraščanju za 12,9 %, vinogradov za 12,4 % ter druge rabe za 20 %. Skupni obseg gozdov se je v tem obdobju povečal za 1,5 %, oljčnih nasadov za 41,7 %, travnikov za 6,9 % ter ekstenzivnih sadovnjakov za 2,2 % (KM10).
Kmetijstvo
Kmetijstvo je razmeroma majhen sektor v slovenskem gospodarstvu. Njegov delež se je zmanjševal in leta 2006 dosegel 1,7 % BDP, s produktivnostjo dela pa je pod gospodarskim povprečjem države. Poraba mineralnih gnojil se je med letoma 1992 in 2006 zmanjšala za 22,8 %, kar je verjetna posledica strožjega izvajanja načel dobre kmetijske prakse, ki predvidevajo izdelavo načrtov gnojenja in analizo tal. V večini teles podzemnih voda je med letoma 1993 in 2005 zabeležen trend zmanjševanja pesticidov, zaradi večje obstojnosti pa med snovmi, ki najpogosteje presegajo mejne vrednosti posameznih pesticidov, v podzemni vodi aluvialnih vodonosnikov še vedno najdemo atrazin in desetilatrazin (KM19).
Turizem
Slovenija velik del svojih turističnih možnosti črpa iz vodnega bogastva. Vse naravne znamenitosti, katerih obiskanost (TU02) spremlja SURS, so povezane z vodo. Med najpomembnejše sodita največji alpski jezeri - Blejsko in Bohinjsko - ter kraške podzemne jame - Postojnska in Škocjanske. Pomemben del turizma je tudi termalno-zdraviliški turizem. S komunalnim urejevanjem obalnih naselij se je neposredni vnos onesnaževal v vode iz turizma v zadnjih letih zmanjšal, še vedno pa narašča potreba po oskrbi turističnih objektov s pitno vodo, povečuje se pomorski promet in navtični turizem ter posledično poslabšuje stanje vseh sestavin okolja na obalnem območju (TU01).
V zadnjih letih se ob vedno bolj prisotni zavesti o spremenljivosti podnebja pritiski na vodno okolje večajo tudi v goratih predelih Slovenije - predvsem v zimskem času naraščajo potrebe po zasneževanju smučišč (VD14).
Slika 9: Število vseh turističnih nočitev na obali po mesecih od leta 2007 do 2009
Vir: Agencija RS za okolje, Kazalci okolja v Sloveniji, TU01
Večina električne energije, proizvedene iz OVE, prihaja iz velikih hidroelektrarn.
Energetika
Leta 2007 je električna energija iz velikih hidroelektrarn (> 10 MW) predstavljala 19 % proizvedene elektrike in 84,6 % elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov energije.
Sledijo male hidroelektrarne s 3 oziroma 12 % (EN17). Ocena ekonomsko izkoristljivega potenciala znaša med 7000 in 8500 GWh letno, leta 2007 pa je proizvodnja znašala 3265 GWh. V obdobju 2000-2007 se je dejanska moč hidroelektrarn povečala za 18,4 %, kar je posledica obnov. K povečanju moči hidroelektrarn v Sloveniji so v manjši meri prispevale tudi inštalacije novih malih hidroelektrarn, katerih skupna proizvodnja je bila leta 2007 409 GWh (EN19).
Nadaljnje izkoriščanje vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije je problematično predvsem z vidika ohranjanja ranljivega naravnega okolja. Potekajo razprave o izkoriščanju hidropotenciala reke Mure.
Vpliv podnebnih sprememb
Analize hidrološkega stanja v Sloveniji kažejo, da se razpoložljive količine vode v Sloveniji zmanjšujejo, spreminja pa se tudi časovna in prostorska razporeditev padavin. Pričakujemo lahko večje regionalne težave zaradi naslednjih učinkov podnebnih sprememb: večje pogostosti in jakosti nastopa hidroloških, meteoroloških in geomorfoloških naravnih nevarnosti, suše, vročinskih valov, neviht, močnih vetrov, zmrzali, toče in požarov v naravi zaradi temperaturnih ekstremov, spremembe padavinskih in pretočnih režimov, poslabšanja ekološkega in kemijskega stanja voda.
Čiščenje odpadnih voda
Delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, se je iz slabe petine v letu 1998 dvignil na skoraj polovico v letu 2007. Večina (65 %) od skupaj 111 milijonov m3 čiščene odpadne vode na teh napravah v letu 2007 je dosegla sekundarno stopnjo čiščenja. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je nizek delež prebivalcev, priključenih na omrežje za odvajanje odpadnih voda, v veliki meri posledica značilnosti razpršene poselitve v Sloveniji (VD02).
Izpusti v vode
Točkovni viri onesnaževanja voda povzročajo težave predvsem v času nizkih pretokov vodotokov in v primerih kršitev - preseganju zakonsko določenih emisijskih vrednosti. Težje je nadzorovati razpršene vire izpustov v površinske in podzemne vode. Problematični so odvajanje odpadnih voda iz naselij, kjer odvajanje in čiščenje (še) ni urejeno, ter vnosi hranil in fitofarmacevtskih sredstev iz kmetijskih virov. Na vodnem območju Donave je izračunani skupni letni vnos v letih 2003/2004 znašal 6339 t/leto dušika in 27 t/leto fosforja, na vodnem območju Jadranskega morja pa za isto obdobje 641 t/leto dušika in 3 t/leto fosforja (VD10).
Slika 10: Naravni viri
Vir: Agencija RS za okolje, Okolje na dlani: Slovenija, 2007
Zaradi podnebnih sprememb pričakujemo povečan pritisk na rabo vode v kmetijstvu in na energetsko izrabo vode. Večina voda dosega mednarodne cilje za kakovost voda. V izvajanju ali v pripravi so načrti za izboljšanje slabega in za ohranjanja dobrega stanja voda.
Zaradi podnebnih sprememb pričakujemo povečan pritisk na rabo vode v kmetijstvu in na energetsko izrabo vode.
Prihodnje potrebe po rabi vode
Operativni program oskrbe s pitno vodo (do leta 2013) postavlja za cilj zagotovitev oskrbe z varno pitno vodo. V primeru mikrobiološke onesnaženosti je treba dosledno upoštevati načela večkratnih ovir ter izvajati pripravo pitne vode, kjer je ta potrebna. V primeru kemijske onesnaženosti (pesticidi, nitrati) je treba izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih. Onesnažene male sisteme je treba urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na srednje in velike.
Pričakovane podnebne spremembe vplivajo na zmanjšano razpoložljivost vode ter pogostejše in dlje časa trajajoče pomladne in poletne suše. V Sloveniji je suša v strukturi škode zaradi naravnih nesreč dosegla leta 2003 več kakor 80 %, leta 2000 70 % in leta 2001 60 %. S kmetijsko sušo smo se srečali tudi v letih 2006 in 2007. Zaradi podnebnih sprememb (dviga temperature ter povečane evapotranspiracije, manj in bolj neenakomerno časovno in krajevno razporejenih padavin, povečanja pogostnosti in jakosti izrednih vremenskih dogodkov …) se bo povečala vloga kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji kot izvajalcev okoljskih storitev in storitev ekosistemov. Upravljanje kmetijstva in gozdarstva mora imeti med drugim glavno vlogo pri učinkoviti rabi vode na sušnih območjih, varstvu vodotokov pred čezmernim prilivom hranil, pri podpori ustvarjanju pogojev za zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode za vse prebivalstvo, izboljšanju obvladovanja poplav in drugih naravnih nesreč, ohranjanju in povečanju številnih funkcij gozda ter vzdrževanju in obnovi večnamenske krajine. Uvrstitev gradnje zadrževalnikov vode in namakalnih sistemov sodi med najpomembnejše cilje kmetijske politike. To vključuje tudi dolgoročno načrtovanje in gradnjo namakalnih sistemov z ustreznim zagotavljanjem novih vodnih virov in gospodarno rezervacijo obstoječih. Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da brez prilagajanja ne bo mogoče zadržati kmetovanja na najranljivejših območjih, pridelki in konkurenčnost pa bodo zmanjšani tudi na drugih območjih. Ker je Slovenija med državami z najmanjšo površino njiv na prebivalca v Evropi in je svetovni trg kmetijskih pridelkov negotov, je ohranitev kmetovanja na teh zemljiščih strateškega pomena. Z zagotavljanjem možnosti izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah sta predvidena tudi trženje vodnih virov in ekološki turizem. V okviru Nacionalnega strateškega načrta za upravljanje suše in rabe vode so predvideni priprava načrta za nujno ukrepanje ob suši (prednostna raba vode) in spremembe zakona, ki ureja vode, in zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, z uvedbo predpisov za pravilno rabo vode v kmetijstvu in določitev ustreznih prednostnih področij pri pomanjkanju vode. Predvideva se poenostavljeno izdajanje vodnih dovoljenj in pridobivanje dokumentacije za gradnjo manjših akumulacij v neposredni bližini kmetijskih obdelovalnih površin, za vrtine in za vodnjake.
V Sloveniji nimamo na razpolago veliko obnovljivih virov energije. Poleg biomase, ki pa je praviloma daleč od večjih mest, ki potrebujejo ogrevanje - stalnega vetra skoraj da nimamo, energija sonca je zaradi prepogoste podalpske oblačnosti dosegljiva z razmeroma nizkimi izkoristki v primerjavi z visokimi naložbami, geotermalna energija je bolj ali manj omejena na severovzhodni del države ali pa toplotne črpalke terjajo vložek netrajnostno pridobljene električne energije -, je energija vode naša najresnejša možnost. Energetska izraba vode se še predvideva z izgradnjo verige HE na spodnji Savi, mogoča je tudi na Muri, predvsem pa je še veliko možnosti za izgradnjo MHE. Pravkar je zgrajena ena črpalna HE za premoščanje konic, ena pa je načrtovana.
Kakovost voda glede na mednarodne cilje za vode
Program monitoringa po Vodni direktivi je Agencija RS za okolje začela v celoti izvajati v letu 2007. Od 121 vodnih teles površinskih voda na vodnem območju Donave jih je bilo v razrede ekološkega stanja uvrščeno 100, izmed katerih jih 44 ne dosega ciljev; 2 od teh 44 sta razvrščeni v zelo slabo stanje, 6 v slabo in 36 v zmerno stanje. Ostalih 56 vodnih teles dosega okoljske cilje; 49 jih je razvrščeno v dobro, 7 pa v zelo dobro ekološko stanje. Od 34 vodnih teles na vodnem območju Jadranskega morja je bilo v razrede ekološkega stanja uvrščeno 28 vodnih teles površinskih voda. Izmed teh jih 5 ne dosega ciljev, ki so določeni v vodni direktivi; eno od petih je razvrščeno v slabo in štiri v zmerno stanje. Ostalih 23 vodnih teles dosega okoljske cilje, 19 jih je razvrščeno v dobro, štiri pa v zelo dobro ekološko stanje. Cilj Slovenije je, da najkasneje do leta 2020 doseže dobro stanje voda (osnutek NUV).
Skrb za zdravje in biotska raznovrstnost
Na področju voda je za obdobje od leta 1992 do leta 2000 opazno izboljšanje kakovosti vodotokov. Gradnja čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov poteka skladno s programom na tem področju. Vedno večji delež ljudi ima dostop do zdravstveno neoporečne pitne vode in urejeno kanalizacijo. Intenzivnost slovenskega kmetijstva se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je ugodno za varovanje okolja in varnost hrane ter posledično za zdravje ljudi in za ohranjanje biotske pestrosti.
Trajnostni dostop do varne pitne vode
Voda, namenjena za prehrano ljudi, mora biti zdravstveno ustrezna. Trajnostno zagotavljanje vodnih količin in prilagajanje podnebnim spremembam bo urejal Načrt upravljanja voda. Določanje cen storitev na tem področju ima velik vpliv na povečanje trajnosti vodnih virov. Za zagotavljanje varne pitne vode so pomembni ukrepi varstva voda, na prvem mestu dober monitoring stanja, nato pa še vrsta operativnih programov.
Vplivi podnebnih sprememb
Regionalni scenariji razvoja podnebnih sprememb napovedujejo nadaljnji porast letne povprečne temperature zraka in posledično zvišanje temperature tal in površinskih voda, večjo evapotranspiracijo in krajše trajanje snežne odeje. Kljub primerljivi letni količini padavin se obetajo pogostejše in intenzivnejše hidrološke suše v pomladansko-poletnih mesecih in poplave v jesenskih.
Trendi pri čiščenju odpadnih voda
Operativni program odvajanja in čiščenja odpadne vode za obdobje od leta 2005 do leta 2017 predvideva zgraditev sistema javne kanalizacije in KČN. Do konca leta 2017 bo na javno kanalizacijo priključenih več kot 1,5 milijona (ali 3/4) prebivalcev (VD02).
Slovenija izvaja Operativni program odvajanja in čiščenja odpadne vode, v obravnavi pa je novelacija programa za obdobje od leta 2005 do leta 2017. Vsi programi, ki so v teku, še niso dali pričakovanih rezultatov in okoljski stroški se še ne odražajo dovolj v ceni vode.
Vsi programi, ki so v teku, še niso dali pričakovanih rezultatov.
Cene vode
Cilj (še ne dosežen) je vzpostavitev instrumentov za določanje ekonomske cene vode za vse vrste rabe do leta 2010. Upoštevanje načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, je predpisano s 3. členom Zakona o vodah. Vodna direktiva v 9. členu določa, da morajo države članice upoštevati načelo povračila stroškov storitev za rabo vode, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov, v skladu z načelom "plača povzročitelj obremenitve". Načelo povračila stroškov za storitve oskrbe s pitno vodo in storitve odvajanja ter čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode še ni povsem uresničeno.
Zmanjševanje vodnih izgub
Zmanjševanje vodnih izgub iz vodovodnih sistemov, ki so kljub občutnemu zmanjšanju še vedno okoli 26-odstotne, je ena od prednostnih nalog. Za ukrepe na občinski in regionalni ravni je z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo predvidenih 50 milijonov evrov.
Informacije o bolj vodno učinkovitih praksah
Mednarodna komisija za savski bazen (ISRBC) je bila ustanovljena z namenom vzpostavitve mednarodnega režima plovbe po reki Savi in njenih pritokih, trajnostnega upravljanja voda ter sprejemanja ukrepov za preprečevanje ali omejevanje nevarnosti oziroma tveganj. Leta 2008 je bil v Mariboru odprt Center za upravljanje z vodami porečja Drave, da bi vzpostavil, ohranjal in nadgrajeval celostno upravljanje z vodami porečja Drave. Center si bo tudi prizadeval za vzpostavitev različnih oblik sodelovanja med organizacijami in posamezniki pri pripravi podrobnejših načrtov upravljanja porečja Drave ter reševanje konkretnih težav lokalnih skupnosti na področju varstva pred škodljivim delovanjem voda.
Program upravljanja z obalnim območjem (Coastal Area Management Plan ali CAMP) je program v okviru Mediteranskega akcijskega plana (MAP), usmerjen v trajnostno upravljanje z obalnim območjem, združuje pa skrb za okolje in razvojno planiranje. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda že dobro desetletje skrbi za ohranitev in izboljšanje kakovosti vode kot naravne vrednote. Poudarek je na obnovi pomembnejših krajevnih vodnjakov, ki so v preteklosti predstavljali vir pitne, čiste vode, sedaj pa so priljubljene znamenitosti in zbirališča krajanov. Ker sta čisto okolje in voda naša skupna skrb in odgovornost, so se ob ustanovitvi Sklada odločili, da v ohranjanje lepot narave posredno vključimo tudi kupce, ki z nakupom okolju prijaznih izdelkov prispevajo k zbiranju denarja za financiranje številnih okoljskih akcij, ki jih v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor izvajajo po vsej Sloveniji.
Ekonomski instrumenti kot spodbuda onesnaževalcem, naj omejijo onesnaževanje pri viru
Nacionalni program varstva okolja (NPVO) predvideva kot glavno usmeritev za doseganje ciljev programa v okviru financiranja že precej uveljavljeno temeljno načelo varstva okolja "načelo plačila za obremenjevanje okolja". Zato program opredeljuje ekonomske instrumente (davke, subvencije, okoljsko knjigovodstvo, internalizacijo stroškov) in okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev v sistemu financiranja varstva okolja. Trenutno imamo v Sloveniji samo dajatev na odpadne vode, ki jo pobirajo občine.