Alpe

Prostorska spremenljivost padavin je velika - letne padavine se gibljejo od 1100 mm na Obali do več kot 3500 mm v Julijskih Alpah, kjer je bil ugotovljen alpski maksimum padavin. Razgiban teren močno vpliva na prostorsko porazdelitev padavin. Zaradi orografskega učinka prejmejo največ padavin Julijske Alpe in dinarska gorska pregrada, saj največ padavin pade, ko vlažen jugozahodni veter piha pravokotno na dinarsko-alpsko orografsko pregrado. V alpskem prostoru je izrazit padavinski maksimum v jeseni. Meritve padavin so na splošno podcenjene, še posebej visoko v gorah in na izpostavljenih mestih. Poleg povečanih povprečnih količin so pomembni tudi skrajni vremenski dogodki, ki so sestavni del naravnega podnebja. Zaradi izrazite spremenljivosti in zaradi že po definiciji redkega pojavljanja skrajnih vremenskih in podnebnih pojavov je težko oceniti trende dolgoročnih sprememb. Čas med dvema pojavoma izjemnih dogodkov na določenem območju lahko traja več let. Največja dnevna količina padavin, celo nad 400 mm, je bila zabeležena na območju Posočja. V toplem delu leta so tudi pogosti močni nalivi, v katerih lahko pade tudi več kot 100 mm padavin v eni uri. V prihodnje lahko pričakujemo zaradi podnebnih sprememb še pogostejše in močnejše skrajne vremenske dogodke.

Prav tako moramo upoštevati možne sinergijske učinke različnih sestavin podnebnega sistema in okolja. Ekstremi vedno predstavljajo nevarnost za družbo in okolje. V tako raznolikem podnebju, kot je naše, imajo ekstremi številne vplive in njihove posledice vključujejo različne vidike. Hudourniške poplave so neposredna posledica močnih padavin, ki lahko povzročijo še vrsto drugih škodljivih dogodkov, kot so erozija tal, zemeljski plazovi in nanos zemljin na polja in travnike. Čeprav je v povprečju dovolj padavin, smo v Sloveniji v zadnjih 15 letih štirikrat doživeli hude poletne suše. Poleti leta 2003 je suša prizadela celo Zgornjesavsko dolino, ni pa se še pojavila v zgornji Soški dolini. Tudi če poletna suša ne ogrozi gorskega sveta, lahko prizadene predele v spodnjem delu porečja.

Ena izmed pomembnih značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju prilagajanja, je dejstvo, da velik del Alp spada med zavarovana območja in so zato raba zemljišč in posegi, ki bi ogrozili naravno okolje, močno omejeni. Poleg tega del alpskega prostora spada v območje Natura 2000 in je tudi predmet nekaterih omejitev na področju rabe zemljišč in sprememb, ki jih v okolju povzroča človek.

Spremembe podnebnih razmer, kot so vse višje temperature, bodo vplivale na razpoložljivost in porabo vode, pričakovano je povečanje izhlapevanja in sprememba padavinskega režima. Snežna odeja se lahko v gorah stali bolj zgodaj spomladi in na nižjih nadmorskih višinah bi lahko dobili manj snega ter več padavin v obliki dežja. Zato se bo rečni režim spremenil iz snežno-dežnega v režim za dežno-snežnega. Vendar bodo podnebne spremembe povzročile tudi druge spremembe okolja (npr. erozija, vegetacije, zemlje in vode).

Izredni dogodki predstavljajo veliko nevarnost za okolje, zato so potrebne podnebne analize takih dogodkov, ki so osnova za oceno škode in načrtovanje posegov v prostor (nevarnost, tveganje, načrtovanje itd.). Redno analiziranje skrajnih dogodkov je pomembno za raziskovanje podnebnih sprememb in s tem tudi pogostosti in jakosti skrajnih dogodkov. Hkrati podatki o hujših ujmah zagotavljajo potrebno podlago za oceno škode, ki jo povzročijo taki dogodki.

Običajno izrednim dogodkom, ki povzročajo škodo, posvečamo več pozornosti, vendar pri tem ni nujno, da meteorološke spremenljivke dosežejo skrajno vrednost. Kako posamezen skrajni vremenski dogodek vpliva na okolje, je odvisno od vrste dejavnikov: prilagodljivosti okolja, letnega časa, vremena v predhodnem obdobju, itd. Ocenjujemo, da so povečane intenzivnosti in pogostosti skrajnih dogodkov tesno povezane s podnebnimi spremembami.

Zdi se, da je obravnavana regija posebej ogrožena zaradi skrajnih vremenskih razmer, ki pa so na srečo precej redki in dosegajo uničujoče učinke le na zelo omejenem območju, vendar pa bi se to lahko spremenilo v ne tako daljni prihodnosti.

Trenutno trendi padavin v Julijskih Alpah, v porečju reke Soče, ne kažejo upadanja, kot za Alpe napovedujejo scenariji podnebnih sprememb in tako, kot opažamo v Zgornjesavski dolini. V spodnjem delu porečja je padajoči trend padavin že očiten. Poraba vode bi se lahko v prihodnosti povečala, ne le zaradi povečanja povprečne temperature in povečanega trajanja sončnega obsevanja, temveč tudi zaradi človekove dejavnosti. Pomembnejši kot letni so sezonski trendi. Tako kot povsod po Sloveniji, je tudi na območju Alp očiten naraščajoči trend padavin v jeseni.

Slika 1: Različni trendi padavin v alpskem prostoru 

Vir: Bilten Naše okolje

Ledeniki in podnebne spremebe

Ledeniki so posredni kazalci podnebnih sprememb, saj se na temperaturne spremembe odzivajo hitro in opazno.

V Sloveniji sta le dva majhna ledenika, najbolj znan je Triglavski ledenik, drugi pa je pod Skuto. Oba ležita na razmeroma nizki nadmorski višini in nanju vplivajo spremembe podnebja. Obstoj Triglavskega ledenika ni več samoumeven. V 19. stoletju je obsegal 45 ha, bistveno je bil skrčen v letu 2003, ko je obsegal le 0,7 ha in si je v 2008 ponovno opomogel na 1,1 ha.

Debelina snežne odeje se povečuje z nadmorsko višino in količino padavin. Najdebelejša je snežna odeja v Julijskih Alpah. Kljub obilnim padavinam so pozimi v Zgornjem Posočju izredne količine svežega snega redke. Zaradi vpliva mediteranskega podnebja v nižinah manj padavin pade v obliki snega. Pomemben podnebni kazalec je tudi največja sezonska debelina snežne odeje. Njena relativna variabilnost je večja na nižje ležečih območjih, ker je sneženje na teh področjih redkejše kot na večjih višinah. Povečuje se z nadmorsko višino, doseže okoli 2 m na 1000 m in več kot 5 m v najvišjih predelih države. Na naši najvišji meteorološki postaji, na Kredarici, na 2514 m nadmorske višine, je bila največja debelina 7 m izmerjena v aprilu 2001. Jugozahodno od glavnega dinarskega grebena je drugače, saj je zaradi močnega sredozemskega vpliva tam sneženje redkejše in kratkotrajnejše.

Slika 2: Površina Triglavskega ledenika v ha

Vir: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, PS05)

Izrazit dvig temperature pričakujemo v topli polovici leta, zmanjšanje padavin poleti in rahlo povečanje v hladni polovici leta.

V primerjavi z obdobjem 1961-1990 se bo poleti proti koncu tega stoletja ogrelo za 3,5 ° C do 8 ° C. Pozimi pričakujemo segrevanje v razponu od 3,5 ° C do 7 ° C, spomladi od 2,5 ° C do 6 ° C in jeseni od 2,5 ° C do 5 ° C. V spomladanskih in jesenskih mesecih ni pričakovati bistvenih sprememb pri padavinah. V zimskem času je pričakovati povečanje do 30 %, medtem ko se bo poleti količina padavin zmanjšala za 20 % (Bergant, 2007). Manj padavin in višje temperature bodo povzročile pojav suše tudi v alpskih dolinah, kar pa se v preteklosti ni dogajalo. Pa vendar smo bolj zaskrbljeni zaradi močnih padavin v alpskem območju kot zaradi suše.

Vir: Bergant, K. 2007. Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo [V: Jurc, M. (ur.). Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo], Studia forestalia Slovenica, 130, 67-86.

Triglavski narodni park (TNP) je edini slovenski narodni park. Razprostira se ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo v severozahodni Sloveniji in na jugovzhodnem delu Alp. Njegovo območje je skoraj enako območju vzhodnih Julijskih Alp. Obsega 880 kvadratnih kilometrov ali 3% ozemlja Slovenije. Triglavski narodni park spada med najstarejše evropske parke. Prvo varovanje tega območja sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Glavna naloga Javnega zavoda Triglavski narodni park je varovanje narave, vendar pa opravlja tudi strokovne in raziskovalne naloge.

Pokrajina parka je značilna za mlado nagubano gorovje vzhodnih Julijskih Alp, različnih reliefnih oblik s koničastimi vrhovi, s strmimi stenami in globoko vklesanimi ledeniškimi dolinami. Povprečna temperatura v najtoplejšem mescu je v razponu od 20 °C v dolini do 5,6 °C v gorah, v najhladnejšem mescu je razpon od 0,7 °C do -8,8 °C. Povprečna letna količina padavin je od 1500 mm do 3500 mm.

Gozd pokriva dve tretjini ozemlja parka; prevladujoča drevesna vrsta na južnih pobočjih parka je bukev, smreke in macesni so značilni na severnih pobočjih parka.

Podzemne vode, kraški izviri, vodni viri in ledeniška jezera so neprecenljivo bogastvo TNP. Grebeni med Savo in Sočo označujejo razvodnico med povodji Sredozemlja in Črnega morja.

V parku je 25 naselij z 2352 prebivalcev. Med prevladujočimi dejavnosti v parku so: kmetijstvo s pašništvom, obrt (lesna, volna in izdelki), ekološko kmetijstvo in turizem. Zdi se, da je turizem najbolj uspešna dejavnost te regije.

Zaradi zanašanja turistične industrije na lokalno okolje pri trženju počitnic pomeni, da se bodo morali spopasti z resnimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. V gorah se vremenske razmere pogosto razlikujejo, saj ima skoraj vsaka alpska dolina svoje edinstvene lokalne podnebne razmere. V Zgornjem Posočju in Zgornjesavski dolini predstavlja turizem najpomembnejšo gospodarsko dejavnost. V povprečju zabeležijo 1,6 milijona obiskovalcev na leto samo v Triglavskem narodnem parku. Turizem je torej pomemben za gospodarstvo v Alpah, vendar je v zadnjih desetletjih zimski turizem v več zaporednih letih utrpel izgubo.

Pozimi je smučanje prevladujoča športna aktivnost v regiji. Pričakujemo, da se bo z naraščanjem temperature občutno zimska sezona skrajšala, snega bo manj. V nižje ležečih krajih se morajo že sedaj usmerjati v druge počitniške dejavnosti. Kanin je eno najvišjih smučišč v Sloveniji in s povezavo s smučiščem Sella Nevea na italijanski strani predstavlja eno od slovenskih smučišč, kjer pričakujemo manjšo ogroženost zaradi podnebnih sprememb. V Zgornjesavski dolini so znana smučišča, na katerih prirejajo nekatere izmed najbolj znanih tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih in alpskem smučanju. Ta smučišča so na razmeroma nizki nadmorski višini in bi bila zaradi podnebnih sprememb lahko ogrožena v ne tako daljni prihodnosti. Seveda bi lahko pomagalo umetno zasneževanje, ki ga že uspešno uvajajo, vendar pa to pomeni višje stroške poslovanja.

Alpe niso le eno od glavnih počitniških območij za zimsko smučarje, temveč so tudi priljubljen cilj za poletne počitnice. Na reki Soči prevladuje rafting in druge vodne aktivnosti. Pohodništvo in alpinizem sta tudi zelo priljubljena športa in pritegneta številne turiste. Podnebne spremembe bi lahko podaljšale sezono za te dejavnosti in bi imele pozitiven učinek na poletni turizem, ne le zaradi daljše sezone, temveč tudi zaradi dejstva, da bo več ljudi v gorski regiji iskalo bolj zmerno podnebje poleti, namesto da bi šli na obalo ali druge kraje v nižinah, kjer je vročina poleti pogosto neznosna. Več turistov in daljša turistična sezona lahko poveča porabo vode in okrepi druge pritiske na okolje na tem območju.

Kot del dveh hidroelektrarn na reki Soči obstajata dve akumulacijski jezeri, tretje pa je v izgradnji; morda bi jih lahko uporabljali v turizmu. Raziskati bi bilo treba, če bi lahko služila tudi kot vodna rezerva za bolj trajnostno oskrbo z vodo na nižjih delih porečja. Seveda, obstaja možnost navzkrižja interesov med varstvom narave in investitorji novih vodnih zajetij.

Obstaja več alpskih jezer, med katerimi so tudi zelo majhna in zato zelo občutljiva na spremembe podnebja. Prav tako se takoj odzovejo na vsako obliko onesnaženja. Spremembe vodostaja lahko posledično škodljivo vplivajo na lokalno turistično industrijo. Znižanje vodne gladine skupaj z višjimi temperaturami lahko povzročijo večje koncentracije onesnaženja, vključno s cvetenjem jezer, kar bi lahko turiste odvrnilo od vodnih športov. Manjše reke in potoki so prav tako ranljivi, kar bi lahko vplivalo na športni ribolov.

Gorsko okolje je občutljivo na podnebne spremembe. Kot za mnoga gorska območja, je tudi za naša zimski turizem najpomembnejši vir prihodka. Finančna uspešnost zimskega turizma je odvisna od zadostnih snežnih razmer. Pomanjkanja snega ob koncu 80-ih in začetku 90-ih let je pustilo trajne posledice za turistično industrijo. Zime s pomanjkanjem snega in skrajšane smučarske sezone so prinesle manj dohodka od smučarskega turizma. Kljub globalnemu segrevanju je nemogoče izključiti možnost posameznih zim z veliko snega tudi v prihodnje. Podnebne spremembe je treba obravnavati kot katalizator, ki lahko krepi in pospešuje strukturne spremembe na področju turizma. Danes se strategije prilagajanja že uvajajo v turizmu (npr. umetno zasneževanje, čeprav se šteje za netrajnostno). Takšne strategije vključujejo umetno vzdrževanje smučarskega turizma (umetno zasneževanje, širitve smučarskih prog na višje ležeča območja, umetna smučišča) in alternative smučarskemu turizmu, kot so dejavnosti brez snega v zimskem času in preko celega leta. Nacionalna strategija prilagajanja še ni sprejela.

Na splošno bi lahko milejši pogoji, še zlasti v zimskih in poletnih mesecih, privabili več ljudi v planine in k pohodništvu, kar ustvarja tako priložnosti kot nevarnosti za kmetijstvo in ohranjanje narave. Planinarjenje lahko predvidimo kot delno nadomestilo za manjše možnosti smučanja, vendar pa bo na drugi strani v toplejših razmerah večja nevarnost snežnih plazov. Gorska območja so občutljiva na zemeljske plazove, prometnice lahko postanejo nestabilne. Pohodništvo in plezanje lahko postane bolj nevarno zaradi padajočega kamenja. V prihodnosti se bodo spremenile podnebne značilnosti. Pogostejše padavine ali megla v visokogorju bi lahko privedle do spremenjenih razmer v poletnem turizmu (pohodništvo, treking, kolesarjenje). Pogostejši in močnejši skrajni vremenski dogodki lahko ogrozijo turistično dejavnost in infrastrukturne objekte. Podnebne spremembe ogrožajo tudi gorsko kmetijstvo in posledično kmečki turizem. Zdi se, da sta prava pot razvoj ekološkega kmetovanja in uvedba kmečkega turizma.

Na turističnih ciljih pričakujemo povečano tveganje; posamični turisti in okoljske spremembe pa že sedaj silijo turistično industrijo, da se stalno razvija in prilagaja. Če turizem ni odgovorno načrtovan, voden in spremljan, lahko privede do negativnih kulturnih in družbenih učinkov. Zavedati pa se moramo, da množični turizem lahko pomeni veliko obremenitev za okolje.

Slika 3: Triglavski ledenik v letih 1957 in 2003

Vir: arhiv GIAM ZRC SAZU in Matej Gabrovec

• Naše okolje
• PS05
• Triglavski ledenik, GIAM ZRC SAZU