Okolje in zdravje
Zdravje in dobro počutje sta v veliki meri povezana s okoljem, v katerem živimo. Čista voda in zrak so naravni viri, ki omogočajo preživetje, medtem, ko zdravi ekosistemi nudijo prostor za sprostitev in druženje. Kljub neizogibnemu onesnaževanju okolja, čedalje večji izpostavljenosti kemikalijam in vplivu podnebnih sprememb, je ohranjanje ravnotežja med zdravjem ekosistemov in zdravjem ljudi nujno.
Za zagotavljanje zdravja ljudi in kakovosti življenja je ključnega pomena dostop do varne pitne vode in njena ustrezna kakovost V Sloveniji se približno 95 odstotkov prebivalcev oskrbuje z vodo iz večjih sistemov, v katerih se kakovost redno spremlja (več informacij v kazalcu ZD05). Podatki kažejo, da je voda iz večjih oskrbovalnih sistemov kakovostna. Iz javnozdravstvenega vidika so neurejena predvsem mala oskrbovalna območja (oskrbujejo 50-500 prebivalcev), pri katerih se ugotavlja fekalna onesnaženost (več informacij v kazalcu VD08). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se v vodah pojavlja vedno več zdravil in mikroplastike, spremljanje katerih ni zakonsko obvezujoče. Na takšen način kemikalije in mikroplastika vstopajo v prehranjevalno verigo ljudi in živali. V Sloveniji se v pitni vodi, ki je lahko onesnažena zaradi komunalnih in industrijskih odpadnih voda, spremlja vsebnost zdravil in kofeina. Rezultati analiz kažejo na vsebnost sledov salicilne kisline (do 0,13 μg/l, v Goriški in Savinjski regiji), paracetamola (do 0,059 μg/l, v Podravski regiji), karbamazepina (do 0,009 μg/l, v Posavski regiji) ter kofeina (do 1,15 μg/l, v Savinjski, Podravski in Osrednjeslovenski regiji).
Poleg kakovosti pitne vode je za zdravje ključnega pomena tudi čist zrak. Podatki o izpostavljenosti onesnaženemu zraku kažejo, da je v Sloveniji onesnaženost zraka zaradi delcev PM10 nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (več informacij v kazalcu ZD03). V poletnem času so prebivalci Primorske izpostavljeni tudi prekomernim koncentracijam ozona (več informacij v kazalcu ZD29). Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči zmanjšanje pljučne funkcije, poslabšanje astme, razvoj ateroskleroze ter večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni. Mnoge študije navajajo, da lahko k novonastali astmi in astmatičnim napadom prispeva tudi prisotnost alergenov v zunanjem zraku (cvetni prah), ki sprožajo alergijske reakcije. V Sloveniji je v populaciji odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo najvišja prevalenca (pogostost) senzibilizacije za alergene breze (54 %), trave (51 %) ter oljke (26 %) (več informacij v kazalcu ZD22). Posledica onesnaženega zraka so družbeni stroški, kot na primer neposredni izdatki za zdravstveno oskrbo (npr. za sprejem v bolnišnico) kot tudi posredni vplivi na zdravje (npr. bolezni, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen ali krajša pričakovana življenjska doba). Nedavna evropska študija za Slovenijo navaja, da družbeni stroški v Sloveniji znašajo 524 milijonov na leto. Od tega, kar 299 milijonov EUR prispevajo osebna vozila, od tega kar 77 % dizelska vozila (več informacij v kazalcu ZR19).
Živimo v času večjih podnebnih sprememb, ki vplivajo tudi na naše zdravje. Še posebej so nanje občutljive ranljivejše družbene skupine, kot so starejši, ljudje s pridruženimi boleznimi in kronični bolniki, nosečnice, otroci in druge, socialno izključene skupine prebivalstva. Vročinski valovi, podaljševanje rastne dobe rastlin in povečana vsebnost alergenov v zunanjem zraku, kontaminacija vodnih virov in zmanjšan donos hrane (zaradi številnih suš, poplav in drugih naravnih nesreč), vplivajo na povečanje bremena bolezni zaradi podnebnih sprememb in na večje število prezgodnjih smrti zaradi vročinskih valov. Predvideva se, da se bo zaradi naraščanja temperature zraka povečevalo tudi število bolnišničnih sprejemov zaradi srčno žilnih, respiratornih in sladkorne bolezni, ter tudi drugih kronično nenalezljivih bolezni (več informacij v kazalcu ZD20). Posledica podnebnih sprememb je tudi povečanje števila vektorsko prenosljivih bolezni (ki jih prenašajo na primer komarji ali klopi – več informacij v kazalcu ZD25) ter pojav strupenih kemikalij v vodah (živo srebro, obstojna organska onesnaževala). Te se lahko preko prehranjevalne verige prenesejo v človeka. Zaradi spremembe padavinskih vzorcev se lahko v večjem obsegu pojavijo tudi hidrični izbruhi, katerih posledica so lahko črevesne okužbe, ki lahko prerastejo v epidemije (več informacij v kazalcu ZD04).
Veliko nevarnost za zdravje ljudi poleg podnebni sprememb predstavljajo tudi kemikalije. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da kemikalije predstavljajo približno 2,7 % skupnega bremena bolezni in 1,7 % vseh smrti, vendar pa je skupno breme kemikalij za zdravje v Evropi in Sloveniji podcenjeno, saj je razumevanje izpostavljenosti kemikalijam omejeno. Obstajajo številne vrzeli v znanju, še posebej o učinkih izpostavljenosti mešanicam kemikalij, ki lahko delujejo vzajemno in (nekatere od njih) na daljši rok povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema. Mnogi viri kot posledico izpostavljenosti kemikalijam navajajo različne bolezni, kot so kronične bolezni, nevrološke motnje in vpliv na razvoj še nerojenih otrok. Še posebej pomembno vlogo pri spremljanju kemikalij v človeškem telesu imajo podatki biomonitoringa, ki se v Sloveniji šele razvija. Obstajajo podatkovne zbirke o vsebnosti najrazličnejših kemikalij v človeškem telesu, najobsežnejša pa je zbirka za področje Mežice. To je področje prekomerne onesnaženosti, ki je posledica pretekle industrializacije. Podaktki za Mežico kažejo, da se je stanje onesnaženosti sicer izboljševalo do leta 2010, potem pa ne več (več informacij v kazalcu ZD17). Zato bo še naprej potrebno dosledno izvajanje ukrepov za izboljševanje življenjskega okolja ter vzdrževanje doseženega, saj so posledice izpostavljenosti svincu različne bolezni, kot so nevrološke motnje, nepojasnjeni krči, bolečine v trebuhu, razvojne težave, motnje v razvoju, hiperaktivnost, motnje vedenja, izguba sluha, slabokrvnost. Poleg svinca velja z vidika varovanja zdravja opozoriti tudi na problematiko azbesta. Proizvodnja in promet azbestnih izdelkov sta v Sloveniji prepovedana od leta 1996 dalje, vendar kljub temu ostaja veliko azbestnih izdelkov še vedno v uporabi. Ker se njihova življenjska doba končuje, materiali postajajo dotrajani in poškodovani, kar je razlog, da se iz njih sproščajo azbestna vlakna, ki jih ljudje v okolici vdihavajo. Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, saj povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. Maligni mezoteliom je sicer redek, a eden najbolj agresivnih tumorjev, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Doba od prve izpostavljenosti do nastanka bolezni (latentna doba) je dolga, lahko 40 in več let. Podatki za Slovenijo kažejo, da je starostno standardizirana incidenčna stopnja malignega mezotelioma največja v goriški in obalnokraški regiji (več informacij v kazalcu ZD32).
Cilje delovanja na področju okolja in zdravja na globalni ravni povzemata Agenda 2030 in Ostravska deklaracija. Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov (ZN), določa 17 ciljev trajnostnega razvoja. Obravnava več vidikov človekovega razvoja, vključno s cilji, ki povezujejo zdravo naravno in življenjsko okolje, boljše počutje in zdravje ljudi vseh starostnih skupin, s posebnim poudarkom na zmanjšanju umrljivosti mater in otrok. Med cilji je tudi odprava epidemij in nalezljivih bolezni ter zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni za eno tretjino, s preprečevanjem in zdravljenjem. Namen ciljev o okolju in zdravju, ki jih izpostavlja Agenda 2030, je tudi znatno zmanjšati število smrtnih primerov in bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaženja zraka, vode in tal, ob zavedanju, da dobro stanje okolja prispeva tudi k boljšemu zdravju in počutju ljudi. V širšem evropskem merilu so omenjene prioritete s področja okolja in zdravja povzete ter zapisane v Ostravski deklaraciji, sprejeti leta 2017 v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Na ravni EU so politike, ki obravnavajo zdravje in okolje precej razdrobljene, saj posamezne okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi, obravnavajo skupaj z okoljskimi politikami. Tako najdemo povezave med okoljem in zdravjem v različnih področnih strategijah (Strategija »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, EU Strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo - Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo) in direktivah (Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Okvirna direktiva o vodah, Direktiva o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo). Trenutno na ravni EU ni splošnega in enotnega okvira, ki bi na podoben način kot Agenda 2030 obravnaval zapletene medsebojne povezave med področji, ki so pomembne za okolje in zdravje. Pomemben napredek pa vsekakor predstavlja Evropski zeleni dogovor, katerega del je Akcijski načrt EU za ničelno onesnaženje .V okviru tega si je EU zadala cilj znižati onesnaženost do stopnje, ki bo neškodljiva za naše zdravje in ekosisteme.