Trajnostni prehod

Okoljski izzivi so neločljivo povezani od socialnih in gospodarskih. Surovine so bistvene za sodobno gospodarstvo a naravni viri so omejeni, poleg tega njihovo pridobivanje zahteva veliko energije in pušča posledice na zdravje ljudi in okolje. Reciklaža se počasi uveljavlja vendar je omejena na določene materiale in izdelke iz katerih je pridobivanje sekundarnih materialov ekonomično.

Mnogi vidiki našega sveta – demografija, tehnologija, ekonomija – se hitro spreminjajo. Globalni megatrendi v zvezi s socialnimi, tehnološkimi, gospodarskimi spremembami in spremembami upravljanja še naprej stopnjujejo trdovratne okoljske izzive. To ustvarja tako tveganja kot priložnosti za Evropo in njeno okolje.

Glavni okoljski sistemi, ki povzročajo največ pritiskov na okolje, kot so mobilnost, energetika, bivanje ter prehrana so potrebni temeljite prenove, da bodo služili našim potrebam na način, da se bo okolje manj obremenjevalo. Samo tehnološke rešitve tu ne bodo dovolj.

Temeljno vprašanje ni, kako ustvariti bolj trajnosten avtomobil, temveč kako zadovoljiti potrebo družbe po mobilnosti od točke do točke in po socialni interakciji ter dostopu do blaga in storitev: od shem souporabe avtomobilov, avtomobilov brez voznika in prehoda na alternativne načini prevoza (npr. hoja, kolesarjenje) do izboljšanega prostorskega načrtovanja in novih komunikacijskih tehnologij, ki lahko zmanjšajo potrebo po mobilnosti (npr. delo na daljavo).

Pri ustvarjanju in izvajanju trajnostnih rešitev je vključenih več akterjev: podjetja, državljani, raziskovalci, oblikovalci politik, družbena gibanja in interesne skupine. Kljub temu lahko vlade spodbujajo sistemske inovacije, vključno s podpiranjem eksperimentiranja, odpravljanjem tržnih neuspehov, omogočanjem širjenja novih idej in pristopov ter zagotavljanjem pravičnega prehoda. Vlade lahko pospešijo sistemske spremembe s pomočjo mestom pri inovacijah in mreženju, s preusmeritvijo finančnih tokov v trajnostne naložbe ter z razvojem ustreznih sistemov znanja in veščin.

Prizadevanja za trajnostni prehod v Sloveniji

V Sloveniji sheme spodbud temeljijo na slovenskih strateških dokumentih na področju industrijske politike, pametne specializacije ter energetske in podnebne politike in z vključevanjem konkretnih ukrepov v programske dokumente o porabi sredstev finančnih virov (sredstva kohezijske politike, sredstva sklada za podnebne spremembe in Eko sklada, v prihodnje tudi načrta za okrevanje in odpornost). Sheme spodbud so usmerjene v posamična podjetja, pokrivajo pa tudi splošne podporne aktivnosti za podjetja, kakor so na primer svetovalni vavčerji. Večina ukrepov pa se izvaja v organizaciji MGRT z izvajalcema SPIRIT in Slovenskim podjetniškim skladom.

Prizadevanja za trajnostni prehod na svetovni ravni

V okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki so jo 2015 sprejeli svetovni voditelji 193 držav, je bilo začrtanih 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so postali nov univerzalni standard za razvoj.

Prizadevanja za trajnostni prehod v EU 

Krovni dokument EU je Evropski zeleni dogovor (EZD), ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2019 in ga sestavlja seznam ukrepov na področju okolja in podnebja, ki bodo podprli doseganje cilja, da do leta 2050 EU postane podnebno nevtralna. Na podlagi EZD so bili pripravljeni nova industrijska strategija za Evropo, strategija za majhna in srednja podjetja (MSP) za trajnostno in digitalno Evropo ter novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo predvideva predvsem ukrepe, s katerimi bi trajnostno zasnovani izdelki postali pravilo. Pri tem je pomembna industrijska simbioza, ko stranski proizvodi ali odpadki enega proizvajalca postanejo vir za drugega. Akcijski načrt se osredotoča na dejavnosti, ki uporabljajo največ virov in imajo največji krožni potencial, ter zadevajo elektroniko, baterije in vozila, embalažo in plastiko, tekstil in graditev. Načrtovan je tudi evropski trg sekundarnih surovin. Uvajanje načel krožnega gospodarstva bo imelo poleg okoljskih tudi gospodarske in družbene koristi, saj lahko podpre povečanje BDP v EU za dodatnega 0,5 % in ustvari približno 700.000 novih delovnih mest.

Ob zavedanju izzivov glede zagotavljanja surovin je Evropska komisija predstavila novi akcijski načrt EU na področju kritičnih surovin, ki vsebuje ukrepe za zmanjšanje odvisnosti EU od tretjih držav s povečanjem raznovrstnosti oskrbe in izboljšanjem učinkovitosti virov in načeli krožnega gospodarstva. Posodobljen je tudi seznam 30 bistvenih surovin, med katere je kot bistveni za prehod v e-mobilnost dodan litij.