Slovenija je država čudovitih pokrajin in živahnih mest. Poleg naravnih lepot se lahko pohvali tudi z veliko zelenimi površinami, dobro kakovostjo voda in zraka ter visokokakovostno pridelavo hrane, torej z okoljem, ki je v svetovnem merilu prijazno do zdravja ljudi. To je dandanes vse prej kot samoumevno, zato moramo skrbeti za okolje, saj je to tesno povezano z zdravjem in dobrim počutjem ljudi. Razumevanje povezav prinaša številne prednosti, saj omogoča boljše obvladovanje in izboljšanje tako okoljskih kot tudi zdravstvenih izzivov. Spoznajte, kako lahko okolje vpliva na naše zdravje, na katera področja moramo biti še posebej pozorni in kako lahko pomagate tudi vi.
Ali veste, da je kakovost zraka pomembna za naše zdravje?
Za kakovost zraka in posledično za svoje zdravje lahko storimo veliko sami, če namesto avtomobila uporabimo javni potniški promet, še bolje pa je, če se lahko na pot odpravimo s kolesom ali peš. Telesna aktivnost namreč pripomore k našemu zdravju in dobremu počutju, okolju prijazna izbira pa pomaga tudi do boljšega zdravja vseh okrog nas.
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki negativno vplivajo na naše zdravje, je namreč prav onesnaženost zraka. V Sloveniji so gosteje poseljena območja še posebej izpostavljena onesnaženosti. Povišana koncentracija ozona (O₃), dušikovega dioksida (NO₂) in delcev PM2, 5 v zraku je dokazano povezana s številom prezgodnjih smrti. Prav tako je tveganje za razvoj astme odvisno od koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku. Promet je glavni vir onesnaževanja z delci PM10 in PM2, 5. Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni otroci in starejši. Tveganje, da otroci zbolijo za astmo, je tako za 50 % večje, če živijo v bližini prometnih cest (do 50 metrov oddaljenosti od prometne ceste), kot če živijo več kot 100 metrov stran od cest.
Ekstremni vremenski dogodki so resna grožnja našemu zdravju
Skrb za varno in zdravo okolje je ključna za zmanjšanje negativnih vplivov ekstremnih vremenskih dogodkov na naše zdravje. Pripomoremo lahko tako, da tveganja razumemo, odgovorno skrbimo za okolje, pomagamo starejšim in ranljivim, po drugi strani pa lahko z ustrezno pripravljenostjo zmanjšamo vpliv ekstremnih vremenskih pojavov ter zagotovimo boljše in varnejše življenje v vseh delih Slovenije.
Ekstremni vremenski dogodki so posledica podnebnih sprememb, ki smo jih s posegi v okolje in izpusti toplogrednih plinov povzročili ljudje. Vročinski valovi, obilne padavine, poplave, suše, neurja, zemeljski plazovi, gozdni požari, alpski plazovi in dvig morske gladine so samo nekateri primeri, s katerimi se soočamo tudi v Sloveniji.
Starejši prebivalci so posebej občutljivi na vročinske valove. Visoke temperature lahko povzročijo toplotno izčrpanost, kar lahko vodi v resne zdravstvene težave, vključno s toplotnim udarom in dehidracijo. Prav tako so starejši pogosto dovzetnejši za bolezni, povezane s slabo kakovostjo zraka, še posebej med poletnimi vročinskimi valovi. Tudi ljudje s pridruženimi boleznimi, kronični bolniki in nosečnice so izpostavljeni večjemu tveganju zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Na primer,dolgotrajne suše lahko vplivajo na kakovost pitne vode in pridelavo hrane, kar lahko poslabša zdravje ljudi s kroničnimi boleznimi. Poplave in neurja lahko povzročijo poškodbe, nesreče, širjenje nalezljivih bolezni, ne nazadnje tudi smrti.
Ste že slišali za toplotne otoke?
Mesta so še posebej ogrožena območja, saj se v njih poleti, zlasti pa v času vročinskih valov, pogosto pojavljajo toplotni otoki. S tem mislimo na območja, kjer se zaradi urbanizacije zadržuje več toplote, kar povzroča višje temperature kot na podeželju. V kombinaciji z onesnaženim zrakom, ki je posledica prometa, lahko vročinski valovi še dodatno poslabšajo zdravstveno stanje prebivalcev, saj se poveča tveganje za zdravstvene težave, kot so toplotni udari, poslabšanje dihalnih bolezni ter srčno-žilne bolezni, obenem pa poveča tveganje za nastanek astme. Ukrepi za zmanjševanje toplotnih otokov v mestih vključujejo načrtovanje in izgradnjo več zelenih površin, uporabo svetlejših in odbojnih materialov, zelene strehe, vodne elemente, ustrezno načrtovanje mestne infrastrukture ter spodbujanje energetsko učinkovitih praks in večjo rabo obnovljivih virov energije.
Pitna voda je naš zaklad
Slovenija je s pitno vodo izredno bogata država, saj 93 % prebivalcev lahko pije vodo iz pipe, kar je velika prednost za zdravje prebivalcev. Vendar pa je kljub temu pomembno, da se izvaja redno spremljanje kakovosti pitne vode, saj lahko onesnaženje vodnih virov predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi. Onesnaževala, kot so bakterije, virusi, pesticidi ali težke kovine, lahko povzročijo številne bolezni, vključno z okužbami prebavil, želodčnimi težavami in dolgoročnimi zdravstvenimi težavami. Še posebej ranljive skupine prebivalcev so dojenčki, otroci, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Podzemne vode so pomemben vir pitne vode v Sloveniji, vendar pa so tudi te dovzetne za onesnaženje. Pesticidi, gnojila in druge kemikalije, ki se uporabljajo predvsem v kmetijstvu, se lahko filtrirajo v podzemne vode in s tem vplivajo na njihovo kakovost. Posledično lahko onesnažene podzemne vode vplivajo na zdravje ljudi, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz teh virov.
Kopalne vode, kot so jezera, reke in morje, prav tako vplivajo na zdravje prebivalcev. Onesnažene kopalne vode lahko vsebujejo patogene mikroorganizme, kot so bakterije in alge, ki povzročajo bolezni, kot so okužbe kože, prebavnih organov in dihal. Zato je pomembno slediti obvestilom in priporočilom o kakovosti kopalnih voda ter se izogibati kopanju v vodah, ki za to niso primerne. Kakovost celinskih kopalnih voda je v Sloveniji dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih evropskih državah.
V okolju je vse več kemikalij in mikroplastike
V vodah se pojavlja vse več zdravil in mikroplastike, kar lahko predstavlja tveganje za živali in ljudi. Ostanki zdravil, ki so bila uporabljena za zdravljenje ljudi ali živali, ali pa čistilne naprave, so vir zdravil v vodah. Nekatera zdravila so v okolju obstojnejša in imajo škodljive posledice. Na primer, posledice mikroplastike na naše zdravje še niso v celoti poznane, vendar pa se ocenjuje, da se na svetu vsako leto v okolje sprosti od 75.000 do 300.000 ton mikroplastike. Poleg morebitnih tveganj zaradi prisotnosti mikroplastike v pitni vodi je skrb vzbujajoč tudi njen vnos v prehranjevalno verigo živali in ljudi.
Zato veliko lahko storimo sami z izbiro biološko pridelane hrane, ki lahko vsebuje manj kemikalij. Na splošno pa je pomembno sprejeti ukrepe za zmanjšanje uporabe škodljivih kemikalij, spodbujati varno ravnanje z odpadki, podpirati recikliranje plastike in izvajati nadzor nad industrijskimi izpusti. S tem zmanjšujemo tveganje za izpostavljenost kemikalijam in mikroplastiki ter ohranjamo svoje zdravje.
Urbano kmetijstvo – primer dobre prakse
Urbano kmetijstvo vključuje gojenje začimbnic in zelenjave na balkonih in/ali mestnih vrtovih, živinorejo na urbanih območjih, urbano čebelarstvo ter strešno in vertikalno gojenje rastlin. Ocenjujemo, da se na svetu približno 800 milijonov ljudi ukvarja z urbanim kmetijstvom. Vertikalno kmetijstvo, ki je že dobro uveljavljeno v tujini, je pristop, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih. Te so namreč navpično zložene po slojih, za kar se ne uporabljajo obdelovalne površine. V Sloveniji poteka pilotni projekt vertikalnega kmetijstva v opuščeni industrijski hali v Mariboru, kjer testirajo gojenje paprike, paradižnika, solate in začimb. Prednosti vertikalnega kmetijstva vključujejo učinkovito izrabo prostora in manjšo porabo vode. Zaprti sistem omogoča recikliranje in ponovno uporabo vode, kar je okolju prijazno. Poleg tega lahko zelenjavo gojimo na različnih mestih, kot so opuščene hale, parkirne hiše in kleti.
Naše odločitve zares spreminjajo svet
Okolje ima nedvomno pomemben vpliv na naše zdravje. Zato je ključno, da se prav vsi zavedamo izzivov in se aktivno zavzemamo za ohranjanje čistega in zdravega okolja. Prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ohranjanje kakovosti vode, zmanjšanje uporabe škodljivih snovi in spodbujanje trajnostnih praks so ključnega pomena za izboljšanje zdravja prebivalcev Slovenije.
Slovenija ima priložnost postati zgledna država na področju trajnostnega razvoja, kjer se združujeta tako skrb za okolje kot tudi zdravje prebivalcev. Z učinkovitimi ukrepi, ozaveščanjem in sodelovanjem vseh deležnikov lahko ustvarimo še bolj zdravo in trajnostno prihodnost za vse nas. Skupaj lahko gradimo okolje, ki spodbuja naše zdravje in dobro počutje ter ohranja bogastvo narave za prihodnje generacije.