Vedenje in ravnanje z energijo v gospodinjstvih

Evropska unija aktivno spodbuja učinkovito rabo energije v gospodinjstvih z različnimi zakonodajnimi ukrepi in iniciativami, in sicer:

• Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) določa ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v EU, vključno z obveznimi energetskimi pregledi za velika podjetja in spodbujanjem energetsko učinkovitih praks v gospodinjstvih;
• Uredba o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami (EU 2017/1369) uvaja energijske nalepke, ki pomagajo potrošnikom izbrati energetsko učinkovite aparate in zmanjšati porabo energije;
• Pobuda za energetsko učinkovitost v stavbah financira projekte, ki pomagajo izboljšati energetsko učinkovitost stavb, vključno s stanovanjskimi zgradbami.

Poleg EU zakonodaje obstajajo tudi številne globalne iniciative, ki se osredotočajo na izboljšanje ravnanja z energijo v gospodinjstvih:

• Mednarodna agencija za energijo (IEA) spodbuja politike in prakse za izboljšanje energetske učinkovitosti po vsem svetu, vključno s priporočili za gospodinjstva;
• Pobuda SEforALL (Sustainable Energy for All) se zavzema za univerzalen dostop do okolju prijaznih oblike energije in za povečanje energetske učinkovitosti; 
• Program Združenih narodov za okolje (UNEP) izvaja programe in kampanje za ozaveščanje in izobraževanje o trajnostni rabi energije v gospodinjstvih.

V Sloveniji se energetska učinkovitost uvaja postopoma. Z vidika mobilnostnega sistema se uvaja multimodalna trajnostna mobilnost. S tem se zagotavlja bolj učinkovit in več modalni potniški promet ter dolgoročna vzdržnost sistema. Ključne tehnološke  spremembe so predvsem:

• Kot alternativa avtomobilom na notranje izgorevanje se spodbuja vozila na  električni in hibridni pogon ter druga alternativna goriva;
• Število polnilnih mest za električne avtomobile se povečuje (na lokacijah, kot so trgovski centri jih še ni);
• Razvijajo se digitalna orodja za na primer souporabo avtomobilov,  prostofer (brezplačni prevozi za starejše) in iniciative, kot je na primer polni zagona (kolesarimo v službo);
• Predviden je nadaljnji razvoj prometnih in železniških koridorjev (avtobusna postaja, P+R, izposoja koles, …);
• Struktura prometnih načinov (modal split) se uporablja za merjenje ukrepov trajnostne mobilnosti;
• V pripravi je sistem integriranega potniškega prometa, ki bo vključeval enotno vozovnico (Acount base ticket)  za mestni in medmestni avtobusni prevoz, vlak in druge storitve osebnega prevoza. V primeru preseganja mesečnega oz. letnega normiranega zneska se bo potnik vozil brezplačno;
• Po večjih mestih in nekaterih regijah so organizirane izposojevalnice koles, skirojev ali enotni sistem (LJ, MB, CE, VE, Gorenjska);
• Spodbujajo se visoko kakovostne kolesarske steze.

Pri doseganju ciljev na ravni gospodinjstev imajo pomembno vlogo ekonomske spodbude, ki jih omogoča Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. 

Eko sklad omogoča:

• Subvencije in kredite za nakup novih in rabljenih vozil na električni pogon brez izpustov CO₂;
• Kredit za nakup hibridnih avtomobilov in osebnih vozil na plin.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, MOPE se zavzema za: 

• izboljšanje dostopnosti javnih prevoznih sredstev – na voljo so brezplačne, subvencionirane, družinske in enotne vozovnice; 
• kompenzacijo železniškega in medkrajevnega avtobusnega prevoza ter na ravni  občin za mestni javni prevoz;
• manjšo boniteto za službena električna vozila, če se uporabljajo tudi za osebne namene.

Opaznejše spremembe, ki vplivajo na energetski sistem, so predvsem na področju ogrevanja in samooskrbe z električno energijo:

• Delež gospodinjstev, ki že imajo svojo sončno elektrarno se je v enem letu podvojil.
• Več kot polovica anketiranih gospodinjstev ne razmišlja o lastni elektrarni, bi se pa vključili v skupnost. Predvsem tisti v večstanovanjskih stavbah, kjer so možnosti za izgradnjo lastne elektrarne omejene. Iz vidika obratovanja distribucijskega sistema so bolj primerne večje elektrarne, zato se priporočajo energetske skupnosti.
• Poznavanje možnosti hranjenja električne energije je nizka. Je pa delež tistih, ki nameravajo postaviti lastno elektrarno in tistih, ki nameravajo vgraditi hranilnik dokaj na istem nivoju. S tem bo vpliv proizvodnih naprav na omrežje nižji.
• Dobra četrtina se že ogreva na elektriko še nekoliko večji odstotek pa to načrtuje v 3 -5 letih. 
• Več kot polovica jih uporablja toplotno črpalko. Dobra polovica od tistih, ki načrtujejo ogrevanje z elektriko bo izbralo toplotno črpalko. 
• Elektrifikacija ogrevanja v veliki meri vpliva na delovanje distribucijskega sistema.

Ekonomske spodbude za gospodinjstva, ki pomembno vplivajo na spreminjanje energetskega sistema so naslednje:

Borzen - center za podpore izvaja naslednje aktivnosti:

• Subvencionira projekte samooskrbnih sončnih elektrarn in nakup lesnih peletov za fizične osebe; 
• Upravičencem zagotavlja odkup električne energije proizvedene iz OVE/SPTE ali finančno pomoč za tekoče poslovanje.

Eko sklad 

• Omogoča subvencije in kredite gospodinjskim porabnikom za okoljske naložbe za ogrevanje in prezračevanje, izolacijo in okna in za celovito obnovo stanovanjske stavbe;
• Za dobavitelje energije je obvezno izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih.

Za stabilnejši mobilnostni in energetski sistem lahko veliko naredimo tudi sami:

• krajše poti premagujmo peš ali s kolesom,
• predvsem v mestih in za medmestne prevoze uporabljajmo javni potniški prevoz,
• poslužujmo se souporabe avtomobilov,
• v kolikor je mogoče se izogibamo rabi el. energije v času konic, ko je poraba največja,
• pranje in sušenje perila ter pomivanje posode lahko izvajamo v času cenejše tarife.