KAZALCI OKOLJA

Eionet omrežje v Sloveniji

Prenos znanja in izmenjava podatkov sta ključna elementa delovanja okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja Eionet v Sloveniji. Omrežje je bilo vzpostavljeno kot podaljšek evropskega omrežja, ki ga upravlja in razvija Evropska agencija za okolje (EEA). Poleg Slovenije v omrežju deluje še 37 držav in okoli 4.000 nacionalnih institucij. Slovenija se je omrežju pridružila leta 1998. Nacionalna kontaktna točka za sodelovanje z EEA je Agencija RS za okolje (ARSO), ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. V omrežju Eionet Slovenija sodelujejo tudi druge, z okoljem povezane institucije, kot so Institut Jožef Stefan, Kmetijski inštitut Slovenije, Geodetski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urbanistični inštitut ter drugi. V okviru omrežja se pripravljajo okoljski kazalci, publikacije ter druge vsebine, ki podpirajo sprejemanje odločitev in ozaveščanje javnosti o okoljskih vprašanjih.


Naša področja

Zadnji prispevki

Živeti zdravo v spreminjajočem se okolju – dejstva in številke o vplivih okolja na zdravje

Vplivi na zdravje zaradi onesnaženosti vode, zraka, hrane in spreminjajočega se podnebja kažejo, da okolje ni le zunanji dejavnik, temveč temeljna zdravstvena determinanta. Zato varovanje okolja ni zgolj ekološka ali tehnična naloga...

Sustainable food supply in Slovenia

The publication introduces the concept of food systems and the factors, actors and processes that influence food supply, including consumerism. The current state of the food system in Slovenia is presented and proposals for transforming it.

Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji

V publikaciji se bralec lahko seznani s konceptom prehranskih sistemov ter dejavniki, akterji in procesi, ki vplivajo na oskrbo s hrano, vključno s potrošništvom. Predstavljeno trenutno stanje prehranskega sistema v Sloveniji je predmet nadaljnjega strokovnega preučevanja.
Publikacija odpira pomembno razpravo o trajnostni oskrbi s hrano, pri čemer pa vseh ključnih vidikov področja še ne obravnava v celoti. Podatki za kazalnike, ki so vključeni v poročilo, so predstavljeni pravilno. Ključna pomanjkljivost poročila je, da ne obravnava celovito vseh področij trajnostne oskrbe s hrano, od proizvodnje, do predelave, distribucije, prodaje, do potrošnje in odpadne hrane. Zato je predvidena izvedba dodatne raziskave, ki bo publikacijo nadgradila ter zagotovila širšo obravnavo elementov, stanja, izzivov in možnih rešitev za trajnostni razvoj sistema oskrbe s hrano. Za celovitejši vpogled je zato predvidena dodatna raziskava v okviru CRP projekta.