|
 |
|
 |
 |
| |
 |
Uvodno sporočilo
ključnih sporočil |
|
|
 |
Lorem
ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing
elit. Sed velit massa, pharetra vulputate
suscipit in, vehicula non lectus. Nulla
adipiscing, purus sit amet sollicitudin
volutpat, elit quam fermentum odio, accumsan
congue lorem nisi sed leo. Proin sit amet
ante arcu, sed gravida tortor. Fusce ullamcorper
urna vel lorem sagittis ac accumsan lacus
volutpat. Ut aliquet nunc urna, ac ornare
enim. Donec placerat eros vel tortor iaculis
eget euismod est faucibus. Fusce tempor
nibh at orci sagittis quis elementum leo
blandit. Mauris et arcu ac metus ultrices
fringilla at vitae arcu. Morbi libero justo,
adipiscing non vestibulum ut, mattis nec
purus. Proin vel felis erat. Donec condimentum
hendrerit diam, vel pretium felis venenatis
nec. Sed congue elit id dolor tincidunt
dignissim. Praesent eu pellentesque nibh.
Nunc ac est placerat nisl dignissim blandit
viverra sit amet erat. Praesent dapibus,
quam in fermentum lobortis, sem eros vulputate
dolor, sagittis iaculis urna turpis rutrum
dui. Cras nunc metus, cursus sit amet auctor
ac, pretium eu ipsum. |
|
|
|
|
 |
|
 |
| |
|
 |
Emisije
TGP še vedno naraščajo, vendar z
nižjo stopnjo kot leta 2005. Leta
2006 so bile za 2,7 % višje od ciljnih
emisij v obdobju 2008-2012 z upoštevanjem
ponorov. Leta 2006 so se emisije
povečale tako v energetiki, na račun
višjih emisij iz prometa in industrije,
medtem ko so se emisije iz široke
rabe občutno zmanjšale, v transformacijah
pa so bile praktično enake kot leta
2005, kot iz ne-energetskih virov,
kjer je k višjim emisijam prispevala
rast emisij v industrijskih procesih
ter kmetijstvu, emisije iz odpadkov
pa so se prvič po letu 1993 zmanjšale.
Analiza izvajanja Operativnega programa
zmanjševanja emisij TGP do leta
2012 je pokazala, da se 6 ukrepov
od 26 izvaja nezadovoljivo (vsi
v prometu, tehnološka prenova termoelektrarn
ter spodbujanje soproizvodnje v
industriji), 4 pa delno zadovoljivo. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Skupne
emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC,
CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005
zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih
virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale
124,38 kt. Energetski viri so prispevali
85 %. Največ so se zmanjšali izpusti
iz prometa (19 %) zaradi uvajanja
strožjih zahtev za izpuste iz vozil,
ki kljub temu še vedno predstavlja
glavni vir emisij. Cilji so določeni
za emisije NMVOC in NOx za leto 2010,
za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola
za obdobje 2008-2012. Doseganje cilja
za NMVOC ne bo problematično, medtem
ko za emisije NOx trenutni trendi
in tudi projekcije kažejo odstopanje
od cilja, zato je potrebno aktivno
spremljanje emisij in prilagajanje
politike. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Skupne
emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje
(SO2, NOx, NH3), so se v obdobju 1990-2005
zmanjšale za 59 %, emisije iz energetskih
virov pa za 66 %. Leta 2005 so znašale
3,635 kt. Energetski viri so prispevali
70 %. Največ so se zmanjšale emisije
iz transformacij (74 %), industrije
(71 %) ter zgorevanja goriv na drugih
področjih (71 %), zlasti zaradi namestitve
razžvepljevanja dimnih plinov, uvajanja
tekočih in trdnih goriv z nižjo vsebnostjo
žvepla ter zamenjave goriv. Med sektorji
so glavni vir emisij transformacije.
Cilji so določeni za vse emisije za
leto 2010. Doseganje cilja za SO2
in NH3 ne bo problematično, medtem
ko za emisije NOx trenutni trendi
in tudi projekcije kažejo odstopanje
od cilja, zato je potrebno aktivno
spremljanje emisij in prilagajanje
politike. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Skupne
emisije trdnih delcev (primarnih in
sekundarnih) so se v obdobju 2000-2005
zmanjšale za 26 %. Leta 2005 so znašale
94 kt, 86 % emisij je bilo iz energetskih
virov. Prevladovale so emisije sekundarnih
trdnih delcev (90 % vseh emisij).
V obdobju 2000-2005 so se emisije
primarnih trdnih delcev povečale za
7 %, zlasti zaradi prometa, emisije
sekundarnih delcev pa so se zmanjšale
za 28 %, zaradi zmanjšanja emisij
SO2, NOx in NH3. Največji vir emisij
je promet, sledijo transformacije.
V letu 2006 so bile presežene tudi
dnevne mejne koncentracije in povprečne
letne koncentracije PM_10 na nekaterih
merilnih postajah, situacija pa se
je glede na leto 2002 izboljšala. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Intenzivnost
emisij SO2 se je v obdobju 1992-2006
znižala za 95 %, v največji meri zaradi
čiščenja dimnih plinov v termoelektrarnah
na premog. Intenzivnost emisij NOx
se je znižala za 39 %, zlasti zaradi
izboljšanja metodologije izračuna
emisij ter izvedbe rekonstrukcije
obstoječih kotlov. Intenzivnost emisij
CO2 se je zmanjšala za 13 % zaradi
izboljšanja učinkovitosti delovanja
ter nižje vsebnosti ogljika v lignitu.
Intenzivnost emisij NOx in CO2 je
v Sloveniji nad povprečjem EU-15,
SO2 pa pod povprečjem EU-15.
|
 |
|
|
| |
|
 |
V obdobju 1990-2006 se je proizvodnja
električne energije in toplote povečala
za 24 %. Emisije CO2 so se povečale
za “samo” 6 %, zlasti zaradi povečanja
učinkovitosti proizvodnje.
Emisije SO2 so se zmanjšale za 94
% zaradi namestitve razžvepljevalnih
naprav in povečanja učinkovitosti
proizvodnje.
Emisije NOx so se zmanjšale za 23
% zaradi izvajanja primarnih ukrepov
na napravah za zmanjšanje emisije
NOx (nastavitev gorilnikov, zamenjava
gorilnikov, itd.) izboljšave metodologije
izračuna emisij ter povečanja učinkovitosti
proizvodnje.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Količina
odpadkov od zgorevanja premoga se
je v obdobju 2002-2007 zmanjšala,
kar je v največji meri posledica boljše
kakovosti lignita. Daleč največji
vir je termoelektrarna Šoštanj, ki
prispeva več kot 80 %. Odloži se le
14 % odpadkov, preostalo pa se uporabi,
v največji meri kot polnilo v rudnikih
preostanek pa v proizvodnji cementa
in betona.
|
 |
|
|
| |
|
 |
V
obdobju 1990-2007 se je količina izrabljenega
jedrskega goriva, ki je edini visoko
radioaktivni odpadek, v povprečju
povečevala 6 % letno. Ker zadovoljivega
trajnega načina skladiščenja odpadkov
še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem
teh odpadkov.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Povečanje
pomorskega prometa tako manjših čolnov
kot tovornega prometa vpliva na povečanje
števila nesreč in tudi na večjo nevarnost
za izlitje večjih razsežnosti, zato
je nujna vzpostavitev detekcijskega
sistema, oblikovanja ustrezne podatkovne
zbirke za sledenje sorodnih kazalcev
v prometu in meddržavno sodelovanje
pri reševanju problematike.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Raba
končne energije je bila leta 2007
nižja kot leta 2006, kar je prvo znižanje
po letu 1998. Največji delež v rabi
končne energije je imel leta 2007
promet, ki je prehitel predelovalne
dejavnosti in gradbeništvo, sledijo
gospodinjstva in ostala raba. V obdobju
2000-2007 je raba končne energije
najbolj rasla v prometu, sledijo predelovalne
dejavnosti in gradbeništvo, v široki
rabi (gospodinjstva in ostala raba)
pa se je zmanjševala.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Energetska
intenzivnost se zmanjšuje, vendar
zlasti v prvih letih tretjega tisočletja
s prenizko stopnjo (povprečna letna
stopnja v obdobju 2000-2005 je bila
-0,8 %). V letih 2006 in 2007 se je
skupna energetska intenzivnost zmanjševala
veliko hitreje (povprečna letna stopnja
je bila -5,8 %). Skupna energetska
intenzivnost Slovenije je bila v primerjavi
z EU-25 leta 2007 višja za 58 %.
Za dosego cilja EU, sprejetega v začetku
leta 2007 – 20 % prihranek skupne
energije leta 2020 – se energetska
intenzivnost v obdobju 2000-2007 znižuje
dovolj hitro.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Rast
rabe električne energije se je v letu
2007 umirila. V obdobju 1992-2007
je raba električne energije rasla
s povprečno letno stopnjo 3,0 %, v
zadnji šestih letih pa s stopnjo 3,9
%. Največ je k rasti prispevala ostala
raba, ki porabi 19 % električne energije,
sledijo predelovalne dejavnosti, ki
so s 56 % največji porabnik električne
energije, ter gospodinjstva, ki porabijo
23 % električne energije. Promet porabi
2 % električne energije. Visoka rast
rabe je posledica rasti proizvodnje
v panogah, ki porabijo veliko električne
energije (jeklo, aluminij, papir,
itd.), rasti storitvenega sektorja
ter rasti števila gospodinjstev in
električnih porabnikov v gospodinjstvih.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Učinkovitost
proizvodnje električne energije ter
električne energije in toplote se
zaradi pomanjkanja novih investicij
počasi izboljšuje. V letu 2007 se
je učinkovitost glede na prejšnje
leto znižala zaradi daljšega remonta
bloka 5 termoelektrarne Šoštanj. Glede
na EU-15 se je električna energija
v Sloveniji leta 2006 proizvajala
za 7 odstotnih točk manj učinkovito,
električna energija in toplota pa
za 3 odstotne točke manj učinkovito.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Proizvodnja
električne energije iz SPTE se je
leta 2007 prvič v obdobju 2002-2007
znižala glede na predhodno leto, s
čimer se je Slovenija oddaljila od
cilja iz ReNEP. Analiza potenciala
za SPTE kaže, da je cilj možno doseči,
vendar je potrebno izboljšati shemo
fiksnih odkupnih cen, zlasti za enote
SPTE v industriji..
|
 |
|
|
| |
|
 |
Slovenija
je pri velikosti kazalca energetske
intenzivnosti končne rabe energije
malo boljša od tranzicijskih držav
in precej slabša od povprečja EU-15.
Zaradi hitrega zniževanja intenzivnost
v zadnjih dveh letih (povprečna letna
rast -5,8 %) Slovenija dohiteva stare
članice. Iz sektorskih kazalcev energetske
intenzivnosti so razvidni pozitivni
premiki predvsem v sektorjih široke
rabe in industrije, medtem ko je razvoj
v sektorju promet ravno obraten.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Skupna
raba energije se je leta 2007 povečala
za občutno manj kot v obdobju 1992-2007.
Največji delež so imela tekoča goriva,
sledijo trdna goriva, jedrska energija,
plinasta goriva in obnovljivi viri
energije. V letu 2007 je bil delež
obnovljivih virov energije drugi najnižji
po letu 2000, glede na leto 2006 pa
nižji za 6 odstotnih točk. Delež fosilnih
goriv je bil enak kot leta 2006, kar
je največji delež po letu 2000. Glede
na EU-15 je v Sloveniji nižji delež
tekočih in plinastih goriv, višji
pa delež jedrske energije, trdnih
goriv in obnovljivih virov, kjer pa
nas EU15 hitro dohiteva. Rast skupne
rabe energije je v Sloveniji višja
kot v EU-25.
|
 |
|
|
| |
|
 |
V
letih 2000-2007 se je povečal delež
proizvedene električne energije iz
trdnih goriv in jedrske energije,
medtem ko se je delež električne energije
iz OVE zmanjšal. V prihodnje se pričakuje
občutno povečanje proizvodnje iz zemeljskega
plina zlasti zaradi nujne tehnološke
prenove sektorja ter zaostrovanja
okoljskih zahtev.
Proizvodnja električne energije v
Sloveniji ne zadošča več za pokrivanje
porabe.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Delež
obnovljivih virov v skupni rabi energije
se znižuje, s čimer se oddaljujemo
od cilja za leto 2010. Zniževanje
deleža je posledica slabših hidroloških
razmer, znižanja rabe lesne biomase
v industriji ter rasti skupne rabe
energije.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Proizvodnja
električne energije iz OVE se kljub
investicijam zmanjšuje predvsem zaradi
nižje vodnatosti rek. Po drugi strani
se povečuje raba električne energije.
Zato se Slovenija oddaljuje od cilja
za leto 2010. V EU-25 se delež električne
energije iz OVE v rabi povečuje, vendar
prepočasi za dosego cilja leta 2010.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Cene
energentov se višajo. V obdobju 2000-2007
se je realno najbolj dvignila cena
zemeljskega plina za gospodinjstva,
sledi bencin, zemeljski plin za industrijo,
kurilno olje ter dizel. Realna cena
električne energije se je za industrijo
minimalno povišala, za gospodinjstva
pa celo znižala. Davki so k višjim
cenam prispevali zelo malo.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Na
splošno gledano so se davki na energijo
od leta 1995 realno povečevali. Do
največjega povečanja obdavčitve je
prišlo pri zemeljskemu plinu in kurilnem
olju za gospodinjske uporabnike. Na
splošno je energija, ki jo uporabljajo
gospodinjstva, bolj obdavčena kot
energija, ki jo uporablja industrija.
V gospodinjstvih so se davki na energijo
občutno povečali z uvedbo davka na
dodano vrednost, v industriji pa davki
ostajajo na razmeroma nizki ravni.
V Sloveniji so davki na energijo pod
povprečjem davkov v državah EU-25,
nižji pa je tudi delež davkov v končni
ceni energije.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Ocenjuje
se, da je bilo leta 2006 v Sloveniji
na področju energetike dodeljenih
več kot 65 mio € subvencij. Kljub
dejstvu, da je izraba fosilnih goriv
okolju najbolj škodljiva, je bilo
več kot 68 % pomoči, neposredno ali
posredno, namenjene izrabi fosilnih
goriv, od tega kar 91% sredstev izrabi
premoga. Kljub temu je na področju
subvencioniranja in podpornih mehanizmov
opazen precejšen napredek, predvsem
v smeri vse večje podpore ukrepov
učinkovite rabe in obnovljivim virom
energije.
|
 |
|
|
| |
|
 |
V
Sloveniji so zunanji stroški proizvodnje
električne energije*, ki nastanejo
kot posledica vpliva proizvodnje električne
energije na okolje, precejšnji, predvsem
ker je velik del električne energije
proizvedene iz fosilnih goriv (premoga).
V Sloveniji so v letu 2005 zunanji
stroški proizvodnje električne energije
znašali od 3,5-9,9 € centov/kWh. Kljub
vse večji okoljski ozaveščenosti cena
električne energije še vedno ne odraža
vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih
cenovnih signalov, ki jih prejemajo
potrošniki in proizvajalci električne
energije, ostajajo energetski viri
v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.
*V literaturi se za »zunanje stroške«
uporablja tudi izraz »eksterni stroški«
ali »družbeni mejni stroški«. |
 |
|
|
|
|
 |
|
 |
| |
|
 |
Zdravstveno
stanje gozdov je v zadnjih letih razmeroma
stabilno in je primerljivo z bližnjimi srednjeevropskimi
državami. Glede na novejša spoznanja so
letna nihanja ocen predvsem posledica spreminjajočih
se vremenskih pogojev med leti.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Ohranjenost gozdov v Sloveniji je kazalec,
ki nam kaže, kolikšen je odmik trenutne
drevesne sestave od naravne drevesne sestave.
Velik delež težko dostopnih gozdov je
poglavitni vzrok, da je človek na prostoru
Slovenije v preteklosti vplival na gozd
manj usodno kot v večini srednjeevropskih
držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro
ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost
naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno
in horizontalno) strukturiranost sestojev.
Spreminjanje ohranjenosti gozdov je naraven
proces, ki pa ga lahko človek s svojimi
ukrepi deloma usmerja v želeno smer. Kot
večina naravnih procesov v gozdu, je tudi
ta dolgotrajen in tako zelo težko sledljiv
v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov,
ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati
glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo
pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje
z gozdom v naslednjih desetletjih pozitivno
vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Lesna
zaloga je bila skozi celotno zgodovino eden
glavnih indikatorjev stanja gozda. Skupaj
s prirastkom, posekom, površino gozda ter
možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev,
ki jih uporabljamo pri spremljavi razvoja
gozdov. Poleg ostalega so nam ti kazalci
danes osnova za oceno biomase in ogljika,
ki ga vsebuje, oziroma veže določen gozd.
Ob tem nam je seveda izjemno pomembna informacija,
kako se spreminjajo ti kazalci v času.
V zadnjih desetletjih se hektarska lesna
zaloga in prirastek neprestano povečujeta.
Po poročilih ZGS za leto 2008 znaša lesna
zaloga 269 m3/ha, prirastek pa 6,64 m3/ha.
V zadnjih 60 letih sta se povečala za približno
110%. Količina poseka je, poleg naravnih
danosti, odvisna tudi od socialnoekonomskih
faktorjev, zato se je skozi desetletja spreminjala
in znaša po poročilu ZGS v letu 2008 3.427.372
m3.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Površina
gozda je eden lažje merljivih podatkov o
gozdu. Je eden izmed osnovnih kazalcev,
ki jih uporabljamo pri spremljanju razvoja
gozdov.
V zadnjih stoletjih se je površina gozdov
stalno povečevala. Podatki segajo vse do
leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %. Po
poročilu ZGS znaša površina gozda v letu
2008 1.185.145 ha. Tako danes gozd pokriva
58,5 % ozemlja Slovenije. Razporeditev in
spremembe gozdnih površin v sklopu zajema
in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč
spremlja tudi MKGP. Pravna osnova je podrobno
opisana v Zakonu o kmetijstvu (člena 101
in 107). Tudi tu sodeluje Zavod za gozdove
Slovenije, ki preverja potek zarisanega
gozdnega roba. Po teh podatkih znaša površina
gozda za leto 2005 1.213.423,85 ha, torej
nekaj manj kot 60 % celotnega ozemlja Slovenije.
|
 |
|
|
| |
|
 |
Takoj
po naselitvi na območju današnje Slovenije
so ljudje s požigalništvom in kopaštvom
izkrčili gozdove v ravninskem in gričevnatem
svetu. Dolga obdobja so se velike površine
manj rodovitnih in kamnitih, skalovitih
in bolj strmih delov krajine uporabljale
za steljnike in listnike, visokogorska območja
pa za gorsko pašo, s čimer se je vse bolj
zniževala naravna gozdna meja.
Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica
izgradnje infrastrukturnih objektov kot
so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in
za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča).
V letu 2008 so se izjemno povečale krčitve
gozdov za kmetijske namene in obsegajo skoraj
polovico vseh izkrčenih površin. Večina
krčitev je izvedenih s soglasjem, vsako
leto pa je določen odstotek takšnih, ki
so izvedene brez soglasij pristojnih inštitucij.
|
 |
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| |
 |
Poročanje
okoljskih podatkov |
|
|
 |
|
|
| |
|
 |
Zaskrbljenost
vprašanih zaradi okoljskih problemov je
dokaj visoko izražena, vendar obstaja razkorak
med deklarativnim izražanjem skrbi za varstvo
okolja in njihovo dejansko prakso oziroma
vedenjem v vsakdanjem življenju.
|
 |
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
| |
|
 |
Emisije
TGP še vedno naraščajo, vendar z
nižjo stopnjo kot leta 2005. Leta
2006 so bile za 2,7 % višje od ciljnih
emisij v obdobju 2008-2012 z upoštevanjem
ponorov. Leta 2006 so se emisije
povečale tako v energetiki, na račun
višjih emisij iz prometa in industrije,
medtem ko so se emisije iz široke
rabe občutno zmanjšale, v transformacijah
pa so bile praktično enake kot leta
2005, kot iz ne-energetskih virov,
kjer je k višjim emisijam prispevala
rast emisij v industrijskih procesih
ter kmetijstvu, emisije iz odpadkov
pa so se prvič po letu 1993 zmanjšale.
Analiza izvajanja Operativnega programa
zmanjševanja emisij TGP do leta
2012 je pokazala, da se 6 ukrepov
od 26 izvaja nezadovoljivo (vsi
v prometu, tehnološka prenova termoelektrarn
ter spodbujanje soproizvodnje v
industriji), 4 pa delno zadovoljivo. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Skupne
emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC,
CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005
zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih
virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale
124,38 kt. Energetski viri so prispevali
85 %. Največ so se zmanjšali izpusti
iz prometa (19 %) zaradi uvajanja
strožjih zahtev za izpuste iz vozil,
ki kljub temu še vedno predstavlja
glavni vir emisij. Cilji so določeni
za emisije NMVOC in NOx za leto 2010,
za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola
za obdobje 2008-2012. Doseganje cilja
za NMVOC ne bo problematično, medtem
ko za emisije NOx trenutni trendi
in tudi projekcije kažejo odstopanje
od cilja, zato je potrebno aktivno
spremljanje emisij in prilagajanje
politike. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Skupne
emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje
(SO2, NOx, NH3), so se v obdobju 1990-2005
zmanjšale za 59 %, emisije iz energetskih
virov pa za 66 %. Leta 2005 so znašale
3,635 kt. Energetski viri so prispevali
70 %. Največ so se zmanjšale emisije
iz transformacij (74 %), industrije
(71 %) ter zgorevanja goriv na drugih
področjih (71 %), zlasti zaradi namestitve
razžvepljevanja dimnih plinov, uvajanja
tekočih in trdnih goriv z nižjo vsebnostjo
žvepla ter zamenjave goriv. Med sektorji
so glavni vir emisij transformacije.
Cilji so določeni za vse emisije za
leto 2010. Doseganje cilja za SO2
in NH3 ne bo problematično, medtem
ko za emisije NOx trenutni trendi
in tudi projekcije kažejo odstopanje
od cilja, zato je potrebno aktivno
spremljanje emisij in prilagajanje
politike. |
 |
|
|
|
| |
|
 |
Skupne
emisije trdnih delcev (primarnih in
sekundarnih) so se v obdobju 2000-2005
zmanjšale za 26 %. Leta 2005 so znašale
94 kt, 86 % emisij je bilo iz energetskih
virov. Prevladovale so emisije sekundarnih
trdnih delcev (90 % vseh emisij).
V obdobju 2000-2005 so se emisije
primarnih trdnih delcev povečale za
7 %, zlasti zaradi prometa, emisije
sekundarnih delcev pa so se zmanjšale
za 28 %, zaradi zmanjšanja emisij
SO2, NOx in NH3. Največji vir emisij
je promet, sledijo transformacije.
V letu 2006 so bile presežene tudi
dnevne mejne koncentracije in povprečne
letne koncentracije PM_10 na nekaterih
merilnih postajah, situacija pa se
je glede na leto 2002 izboljšala. |
 |
|
|
|
|
 |
|
 |
| |
 |
Poročanje
okoljskih podatkov |
|
|
 |
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
 |
|