KOS 2 | Kazalci okolja v Sloveniji

EIONET - SI | ARSO | MOP | EIONET | EEA

Ključna sporočila

Energija

Gozdarstvo

Hrup

Industrijska proizvodnja

Instrumenti okoljske politike

Kemikalije

Kmetijstvo

Morje

Narava in biotska pestrost

Odpadki in snovni tok

Podnebne spremembe

Potrošnja v gospodinjstvu

eionet.arso@gov.si
tel.: +386 (1) 280 4074
EIONET-SI Vojkova 1b
SI - 1000 Ljubljana

Uvodno sporočilo ključnih sporočil

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Sed velit massa, pharetra vulputate suscipit in, vehicula non lectus. Nulla adipiscing, purus sit amet sollicitudin volutpat, elit quam fermentum odio, accumsan congue lorem nisi sed leo. Proin sit amet ante arcu, sed gravida tortor. Fusce ullamcorper urna vel lorem sagittis ac accumsan lacus volutpat. Ut aliquet nunc urna, ac ornare enim. Donec placerat eros vel tortor iaculis eget euismod est faucibus. Fusce tempor nibh at orci sagittis quis elementum leo blandit. Mauris et arcu ac metus ultrices fringilla at vitae arcu. Morbi libero justo, adipiscing non vestibulum ut, mattis nec purus. Proin vel felis erat. Donec condimentum hendrerit diam, vel pretium felis venenatis nec. Sed congue elit id dolor tincidunt dignissim. Praesent eu pellentesque nibh. Nunc ac est placerat nisl dignissim blandit viverra sit amet erat. Praesent dapibus, quam in fermentum lobortis, sem eros vulputate dolor, sagittis iaculis urna turpis rutrum dui. Cras nunc metus, cursus sit amet auctor ac, pretium eu ipsum.

Energija

Izpusti predhodnikov ozona v energetiki

Emisije TGP še vedno naraščajo, vendar z nižjo stopnjo kot leta 2005. Leta 2006 so bile za 2,7 % višje od ciljnih emisij v obdobju 2008-2012 z upoštevanjem ponorov. Leta 2006 so se emisije povečale tako v energetiki, na račun višjih emisij iz prometa in industrije, medtem ko so se emisije iz široke rabe občutno zmanjšale, v transformacijah pa so bile praktično enake kot leta 2005, kot iz ne-energetskih virov, kjer je k višjim emisijam prispevala rast emisij v industrijskih procesih ter kmetijstvu, emisije iz odpadkov pa so se prvič po letu 1993 zmanjšale.

Analiza izvajanja Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do leta 2012 je pokazala, da se 6 ukrepov od 26 izvaja nezadovoljivo (vsi v prometu, tehnološka prenova termoelektrarn ter spodbujanje soproizvodnje v industriji), 4 pa delno zadovoljivo.

Izpusti predhodnikov ozona v energetiki

Skupne emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC, CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale 124,38 kt. Energetski viri so prispevali 85 %. Največ so se zmanjšali izpusti iz prometa (19 %) zaradi uvajanja strožjih zahtev za izpuste iz vozil, ki kljub temu še vedno predstavlja glavni vir emisij. Cilji so določeni za emisije NMVOC in NOx za leto 2010, za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012. Doseganje cilja za NMVOC ne bo problematično, medtem ko za emisije NOx trenutni trendi in tudi projekcije kažejo odstopanje od cilja, zato je potrebno aktivno spremljanje emisij in prilagajanje politike.

Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje

Skupne emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje (SO2, NOx, NH3), so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 59 %, emisije iz energetskih virov pa za 66 %. Leta 2005 so znašale 3,635 kt. Energetski viri so prispevali 70 %. Največ so se zmanjšale emisije iz transformacij (74 %), industrije (71 %) ter zgorevanja goriv na drugih področjih (71 %), zlasti zaradi namestitve razžvepljevanja dimnih plinov, uvajanja tekočih in trdnih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter zamenjave goriv. Med sektorji so glavni vir emisij transformacije. Cilji so določeni za vse emisije za leto 2010. Doseganje cilja za SO2 in NH3 ne bo problematično, medtem ko za emisije NOx trenutni trendi in tudi projekcije kažejo odstopanje od cilja, zato je potrebno aktivno spremljanje emisij in prilagajanje politike.

Izpusti trdnih delcev in energija

Skupne emisije trdnih delcev (primarnih in sekundarnih) so se v obdobju 2000-2005 zmanjšale za 26 %. Leta 2005 so znašale 94 kt, 86 % emisij je bilo iz energetskih virov. Prevladovale so emisije sekundarnih trdnih delcev (90 % vseh emisij). V obdobju 2000-2005 so se emisije primarnih trdnih delcev povečale za 7 %, zlasti zaradi prometa, emisije sekundarnih delcev pa so se zmanjšale za 28 %, zaradi zmanjšanja emisij SO2, NOx in NH3. Največji vir emisij je promet, sledijo transformacije.

V letu 2006 so bile presežene tudi dnevne mejne koncentracije in povprečne letne koncentracije PM_10 na nekaterih merilnih postajah, situacija pa se je glede na leto 2002 izboljšala.

Intenzivnost izpustov (CO2, SO2 in NOx) iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah

Intenzivnost emisij SO2 se je v obdobju 1992-2006 znižala za 95 %, v največji meri zaradi čiščenja dimnih plinov v termoelektrarnah na premog. Intenzivnost emisij NOx se je znižala za 39 %, zlasti zaradi izboljšanja metodologije izračuna emisij ter izvedbe rekonstrukcije obstoječih kotlov. Intenzivnost emisij CO2 se je zmanjšala za 13 % zaradi izboljšanja učinkovitosti delovanja ter nižje vsebnosti ogljika v lignitu. Intenzivnost emisij NOx in CO2 je v Sloveniji nad povprečjem EU-15, SO2 pa pod povprečjem EU-15.

Izpusti (CO2, SO2 in NOx) sektorja proizvodnja električne energije in toplote

V obdobju 1990-2006 se je proizvodnja električne energije in toplote povečala za 24 %. Emisije CO2 so se povečale za “samo” 6 %, zlasti zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje.

Emisije SO2 so se zmanjšale za 94 % zaradi namestitve razžvepljevalnih naprav in povečanja učinkovitosti proizvodnje.

Emisije NOx so se zmanjšale za 23 % zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za zmanjšanje emisije NOx (nastavitev gorilnikov, zamenjava gorilnikov, itd.) izboljšave metodologije izračuna emisij ter povečanja učinkovitosti proizvodnje.

Odpadki od zgorevanja premoga v proizvodnji energije

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se je v obdobju 2002-2007 zmanjšala, kar je v največji meri posledica boljše kakovosti lignita. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj, ki prispeva več kot 80 %. Odloži se le 14 % odpadkov, preostalo pa se uporabi, v največji meri kot polnilo v rudnikih preostanek pa v proizvodnji cementa in betona.

Proizvodnja radioaktivnih odpadkov

V obdobju 1990-2007 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visoko radioaktivni odpadek, v povprečju povečevala 6 % letno. Ker zadovoljivega trajnega načina skladiščenja odpadkov še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem teh odpadkov.

Razlitje nafte zaradi nesreč v pomorskem prometu

Povečanje pomorskega prometa tako manjših čolnov kot tovornega prometa vpliva na povečanje števila nesreč in tudi na večjo nevarnost za izlitje večjih razsežnosti, zato je nujna vzpostavitev detekcijskega sistema, oblikovanja ustrezne podatkovne zbirke za sledenje sorodnih kazalcev v prometu in meddržavno sodelovanje pri reševanju problematike.

Raba končne energije po sektorjih

Raba končne energije je bila leta 2007 nižja kot leta 2006, kar je prvo znižanje po letu 1998. Največji delež v rabi končne energije je imel leta 2007 promet, ki je prehitel predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, sledijo gospodinjstva in ostala raba. V obdobju 2000-2007 je raba končne energije najbolj rasla v prometu, sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, v široki rabi (gospodinjstva in ostala raba) pa se je zmanjševala.

Skupna energetska intenzivnost

Energetska intenzivnost se zmanjšuje, vendar zlasti v prvih letih tretjega tisočletja s prenizko stopnjo (povprečna letna stopnja v obdobju 2000-2005 je bila -0,8 %). V letih 2006 in 2007 se je skupna energetska intenzivnost zmanjševala veliko hitreje (povprečna letna stopnja je bila -5,8 %). Skupna energetska intenzivnost Slovenije je bila v primerjavi z EU-25 leta 2007 višja za 58 %.

Za dosego cilja EU, sprejetega v začetku leta 2007 – 20 % prihranek skupne energije leta 2020 – se energetska intenzivnost v obdobju 2000-2007 znižuje dovolj hitro.

Raba električne energije

Rast rabe električne energije se je v letu 2007 umirila. V obdobju 1992-2007 je raba električne energije rasla s povprečno letno stopnjo 3,0 %, v zadnji šestih letih pa s stopnjo 3,9 %. Največ je k rasti prispevala ostala raba, ki porabi 19 % električne energije, sledijo predelovalne dejavnosti, ki so s 56 % največji porabnik električne energije, ter gospodinjstva, ki porabijo 23 % električne energije. Promet porabi 2 % električne energije. Visoka rast rabe je posledica rasti proizvodnje v panogah, ki porabijo veliko električne energije (jeklo, aluminij, papir, itd.), rasti storitvenega sektorja ter rasti števila gospodinjstev in električnih porabnikov v gospodinjstvih.

Učinkovitost proizvodnje električne energije

Učinkovitost proizvodnje električne energije ter električne energije in toplote se zaradi pomanjkanja novih investicij počasi izboljšuje. V letu 2007 se je učinkovitost glede na prejšnje leto znižala zaradi daljšega remonta bloka 5 termoelektrarne Šoštanj. Glede na EU-15 se je električna energija v Sloveniji leta 2006 proizvajala za 7 odstotnih točk manj učinkovito, električna energija in toplota pa za 3 odstotne točke manj učinkovito.

Soproizvodnja toplote in električne energije

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je leta 2007 prvič v obdobju 2002-2007 znižala glede na predhodno leto, s čimer se je Slovenija oddaljila od cilja iz ReNEP. Analiza potenciala za SPTE kaže, da je cilj možno doseči, vendar je potrebno izboljšati shemo fiksnih odkupnih cen, zlasti za enote SPTE v industriji..

Intenzivnost rabe končne energije

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije malo boljša od tranzicijskih držav in precej slabša od povprečja EU-15. Zaradi hitrega zniževanja intenzivnost v zadnjih dveh letih (povprečna letna rast -5,8 %) Slovenija dohiteva stare članice. Iz sektorskih kazalcev energetske intenzivnosti so razvidni pozitivni premiki predvsem v sektorjih široke rabe in industrije, medtem ko je razvoj v sektorju promet ravno obraten.

Skupna raba energije po gorivih

Skupna raba energije se je leta 2007 povečala za občutno manj kot v obdobju 1992-2007. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo trdna goriva, jedrska energija, plinasta goriva in obnovljivi viri energije. V letu 2007 je bil delež obnovljivih virov energije drugi najnižji po letu 2000, glede na leto 2006 pa nižji za 6 odstotnih točk. Delež fosilnih goriv je bil enak kot leta 2006, kar je največji delež po letu 2000. Glede na EU-15 je v Sloveniji nižji delež tekočih in plinastih goriv, višji pa delež jedrske energije, trdnih goriv in obnovljivih virov, kjer pa nas EU15 hitro dohiteva. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji višja kot v EU-25.

Proizvodnja električne energije po gorivih

V letih 2000-2007 se je povečal delež proizvedene električne energije iz trdnih goriv in jedrske energije, medtem ko se je delež električne energije iz OVE zmanjšal. V prihodnje se pričakuje občutno povečanje proizvodnje iz zemeljskega plina zlasti zaradi nujne tehnološke prenove sektorja ter zaostrovanja okoljskih zahtev.
Proizvodnja električne energije v Sloveniji ne zadošča več za pokrivanje porabe.

Obnovljivi viri energije

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije se znižuje, s čimer se oddaljujemo od cilja za leto 2010. Zniževanje deleža je posledica slabših hidroloških razmer, znižanja rabe lesne biomase v industriji ter rasti skupne rabe energije.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije

Proizvodnja električne energije iz OVE se kljub investicijam zmanjšuje predvsem zaradi nižje vodnatosti rek. Po drugi strani se povečuje raba električne energije. Zato se Slovenija oddaljuje od cilja za leto 2010. V EU-25 se delež električne energije iz OVE v rabi povečuje, vendar prepočasi za dosego cilja leta 2010.

Cene energije

Cene energentov se višajo. V obdobju 2000-2007 se je realno najbolj dvignila cena zemeljskega plina za gospodinjstva, sledi bencin, zemeljski plin za industrijo, kurilno olje ter dizel. Realna cena električne energije se je za industrijo minimalno povišala, za gospodinjstva pa celo znižala. Davki so k višjim cenam prispevali zelo malo.

Davki

Na splošno gledano so se davki na energijo od leta 1995 realno povečevali. Do največjega povečanja obdavčitve je prišlo pri zemeljskemu plinu in kurilnem olju za gospodinjske uporabnike. Na splošno je energija, ki jo uporabljajo gospodinjstva, bolj obdavčena kot energija, ki jo uporablja industrija. V gospodinjstvih so se davki na energijo občutno povečali z uvedbo davka na dodano vrednost, v industriji pa davki ostajajo na razmeroma nizki ravni. V Sloveniji so davki na energijo pod povprečjem davkov v državah EU-25, nižji pa je tudi delež davkov v končni ceni energije.

Subvencije v energetiki

Ocenjuje se, da je bilo leta 2006 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 65 mio € subvencij. Kljub dejstvu, da je izraba fosilnih goriv okolju najbolj škodljiva, je bilo več kot 68 % pomoči, neposredno ali posredno, namenjene izrabi fosilnih goriv, od tega kar 91% sredstev izrabi premoga. Kljub temu je na področju subvencioniranja in podpornih mehanizmov opazen precejšen napredek, predvsem v smeri vse večje podpore ukrepov učinkovite rabe in obnovljivim virom energije.

Zunanji stroški proizvodnje električne energije

V Sloveniji so zunanji stroški proizvodnje električne energije*, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, precejšnji, predvsem ker je velik del električne energije proizvedene iz fosilnih goriv (premoga). V Sloveniji so v letu 2005 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 3,5-9,9 € centov/kWh. Kljub vse večji okoljski ozaveščenosti cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

*V literaturi se za »zunanje stroške« uporablja tudi izraz »eksterni stroški« ali »družbeni mejni stroški«.

Gozdarstvo

Poškodovanost gozdov in osutost dreves

Zdravstveno stanje gozdov je v zadnjih letih razmeroma stabilno in je primerljivo z bližnjimi srednjeevropskimi državami. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem posledica spreminjajočih se vremenskih pogojev med leti.

Ohranjenost gozdov

Ohranjenost gozdov v Sloveniji je kazalec, ki nam kaže, kolikšen je odmik trenutne drevesne sestave od naravne drevesne sestave. Velik delež težko dostopnih gozdov je poglavitni vzrok, da je človek na prostoru Slovenije v preteklosti vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Spreminjanje ohranjenosti gozdov je naraven proces, ki pa ga lahko človek s svojimi ukrepi deloma usmerja v želeno smer. Kot večina naravnih procesov v gozdu, je tudi ta dolgotrajen in tako zelo težko sledljiv v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov, ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje z gozdom v naslednjih desetletjih pozitivno vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji.

Lesna zaloga s prirastkom in posekom

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino eden glavnih indikatorjev stanja gozda. Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo pri spremljavi razvoja gozdov. Poleg ostalega so nam ti kazalci danes osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje, oziroma veže določen gozd. Ob tem nam je seveda izjemno pomembna informacija, kako se spreminjajo ti kazalci v času.

V zadnjih desetletjih se hektarska lesna zaloga in prirastek neprestano povečujeta. Po poročilih ZGS za leto 2008 znaša lesna zaloga 269 m3/ha, prirastek pa 6,64 m3/ha. V zadnjih 60 letih sta se povečala za približno 110%. Količina poseka je, poleg naravnih danosti, odvisna tudi od socialnoekonomskih faktorjev, zato se je skozi desetletja spreminjala in znaša po poročilu ZGS v letu 2008 3.427.372 m3.

Površina gozda

Površina gozda je eden lažje merljivih podatkov o gozdu. Je eden izmed osnovnih kazalcev, ki jih uporabljamo pri spremljanju razvoja gozdov.

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala. Podatki segajo vse do leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %. Po poročilu ZGS znaša površina gozda v letu 2008 1.185.145 ha. Tako danes gozd pokriva 58,5 % ozemlja Slovenije. Razporeditev in spremembe gozdnih površin v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč spremlja tudi MKGP. Pravna osnova je podrobno opisana v Zakonu o kmetijstvu (člena 101 in 107). Tudi tu sodeluje Zavod za gozdove Slovenije, ki preverja potek zarisanega gozdnega roba. Po teh podatkih znaša površina gozda za leto 2005 1.213.423,85 ha, torej nekaj manj kot 60 % celotnega ozemlja Slovenije.

Krčitve gozda

Takoj po naselitvi na območju današnje Slovenije so ljudje s požigalništvom in kopaštvom izkrčili gozdove v ravninskem in gričevnatem svetu. Dolga obdobja so se velike površine manj rodovitnih in kamnitih, skalovitih in bolj strmih delov krajine uporabljale za steljnike in listnike, visokogorska območja pa za gorsko pašo, s čimer se je vse bolj zniževala naravna gozdna meja.

Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča). V letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene in obsegajo skoraj polovico vseh izkrčenih površin. Večina krčitev je izvedenih s soglasjem, vsako leto pa je določen odstotek takšnih, ki so izvedene brez soglasij pristojnih inštitucij.

Hrup

Industrijska proizvodnja

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem

Instrumenti okoljske politike

Poškodovanost gozdov in osutost dreves

Poročanje okoljskih podatkov

Ekošola

Odnos javnosti do okoljskih problemov

Zaskrbljenost vprašanih zaradi okoljskih problemov je dokaj visoko izražena, vendar obstaja razkorak med deklarativnim izražanjem skrbi za varstvo okolja in njihovo dejansko prakso oziroma vedenjem v vsakdanjem življenju.