Ohranjenost gozdov v Sloveniji je kazalec, ki nam kaže, kolikšen je odmik trenutne drevesne sestave od naravne drevesne sestave. Velik delež težko dostopnih gozdov je poglavitni vzrok, da je človek na prostoru Slovenije v preteklosti vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Spreminjanje ohranjenosti gozdov je naraven proces, ki pa ga lahko človek s svojimi ukrepi deloma usmerja v želeno smer. Kot večina naravnih procesov v gozdu, je tudi ta dolgotrajen in tako zelo težko sledljiv v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov, ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje z gozdom v naslednjih desetletjih pozitivno vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji.

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino eden glavnih indikatorjev stanja gozda. Skupaj s prirastkom, posekom, površino gozda ter možnim posekom tvori osnovno skupino kazalcev, ki jih uporabljamo pri spremljavi razvoja gozdov. Poleg ostalega so nam ti kazalci danes osnova za oceno biomase in ogljika, ki ga vsebuje, oziroma veže določen gozd. Ob tem nam je seveda izjemno pomembna informacija, kako se spreminjajo ti kazalci v času.
V zadnjih desetletjih se hektarska lesna zaloga in prirastek neprestano povečujeta. Po poročilih ZGS za leto 2008 znaša lesna zaloga 269 m3/ha, prirastek pa 6,64 m3/ha. V zadnjih 60 letih sta se povečala za približno 110%. Količina poseka je, poleg naravnih danosti, odvisna tudi od socialnoekonomskih faktorjev, zato se je skozi desetletja spreminjala in znaša po poročilu ZGS v letu 2008 3.427.372 m3.

Površina gozda je eden lažje merljivih podatkov o gozdu. Je eden izmed osnovnih kazalcev, ki jih uporabljamo pri spremljanju razvoja gozdov.

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala. Podatki segajo vse do leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %. Po poročilu ZGS znaša površina gozda v letu 2008 1.185.145 ha. Tako danes gozd pokriva 58,5 % ozemlja Slovenije. Razporeditev in spremembe gozdnih površin v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč spremlja tudi MKGP. Pravna osnova je podrobno opisana v Zakonu o kmetijstvu (člena 101 in 107). Tudi tu sodeluje Zavod za gozdove Slovenije, ki preverja potek zarisanega gozdnega roba. Po teh podatkih znaša površina gozda za leto 2005 1.213.423,85 ha, torej nekaj manj kot 60 % celotnega ozemlja Slovenije.

Takoj po naselitvi na območju današnje Slovenije so ljudje s požigalništvom in kopaštvom izkrčili gozdove v ravninskem in gričevnatem svetu. Dolga obdobja so se velike površine manj rodovitnih in kamnitih, skalovitih in bolj strmih delov krajine uporabljale za steljnike in listnike, visokogorska območja pa za gorsko pašo, s čimer se je vse bolj zniževala naravna gozdna meja.

Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča). V letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene in obsegajo skoraj polovico vseh izkrčenih površin. Večina krčitev je izvedenih s soglasjem, vsako leto pa je določen odstotek takšnih, ki so izvedene brez soglasij pristojnih inštitucij.