EnviroInfo2006
Od 6. do 8. septembra 2006 sem se
udeležil konference okoljske
informatike EnviroInfo 2006 v Gradcu (bila je 20. po vrsti). Vzporedno
so
potekala predavanja in delavnice v štirih sekcijah, tako da
ni bilo mogoče
slišati vsega. Posebej so me zanimale naslednje teme:
večjezično okoljsko
izrazoslovje, standardi in orodja za opis okoljskih metapodatkov,
upravljanje z
znanjem in iskanje po spletnih vsebinah, GISi in njihova uporaba, LCA,
okoljski
spletni portali in storitve, okoljsko poročanje in primeri uporabnih
okoljsko-informacijskih rešitev.
- Poslušal sem predstavitev
Stefana Jensna iz EEA o
dejavnosti združenja ECOinformatike (http://ecoinfo.eionet.europa.eu),
kjer Slovenija doslej ni bila aktivna. Okoljski besednjak GEMET je
sedaj
dostopen za popravke na naslovu http://www.wiktionaryz.org/Main_Page
(primer besede jama:
http://www.wiktionaryz.org/WiktionaryZ:jama).
- Kot primer upravljanja z znanjem je
Mike Frane iz
NBII predstavil iskanje z orodjem BioBot po njihovem
spletišču (http://www.nbii.gov/search/search.html),
ki samodejno razvrsti zadetke v stolpce po tematskih skupinah. Imajo
tudi javno
dostopen biološki besednjak – Biocomplexity Thesaurus: http://thesaurus.nbii.gov/portal/server.pt.
- Nadalje je Marta Nagy-Rothengass
iz DG Information Society and media - ICT for the Environment predstavila
raziskovalno področje in razpoložljiva sredstva (http://cordis.europa.eu/fp7/budget.htm)
predvidenega 7. okvirnega programa (FP7). Za RR Slovenija namenja okoli
2,5 % BDP,
kar je malo pod evropskim povprečjem. Zanimivi programi: CIP,
GMES, GEOSS,
GEO,
EMFM (Electro Magnetic
Field Monitoring) in Information Society, Energy Positive Buildings,
Distributed Power Production, …
- Joel Sachs je imel telekonferenčno
predavanje kar iz
Kanade. Predstavil je orodji ELVIS
in Swoogle -
Semantic Web Search, raziskovalno
orodje za iskanje po spletu po pomenu besed. Pri tem uporabljajo SPARQL,
ki je standardiziran
jezik za poizvedovanje v datotekah formata RDF.
- Thom Pick iz Nemške
zvezne agencije za okolje je predstavil UDK
Editor – spletni urejevalnik metapodatkovnih opisov
za nemški katalog
podatkovnih virov. Poleg tega, da je za geografske metapodatke skladen
s
standardom ISO 19115, je zanimiv način »prisile«
upravljavcev podatkovnih virov
za sprotnejše ažuriranje opisov. Za to prisilo navajajo
zakonsko podlago, in
sicer direktivo o dostopu javnosti do okoljskih podatkov (Directive on
public
access to environmental information - 2003/4/EC). Za vsak vir imenujejo
odgovorno osebo, opisom pa določijo rok trajanja. Po preteku (npr. 1
leto)
sistem po e-pošti samodejno opozori odgovorno osebo na
nujnost ukrepanja. Ta
lahko podatke posodobi, pobriše ali obdrži
nespremenjene, vendar je zanje odgovoren
izključno skrbnik/lastnik. Zadnjo besedo pri kakovosti
opisa ima uredniški odbor.
- Erich Weihs je predstavil Katalog okoljskih podatkov za
Bavarsko - Umweltobjektkatalog
Bayern, v
katerem so tudi slike (izpis zadetkov s predogledom). Vsi pa
ugotavljajo, da
zgolj metapodatki ne zadoščajo. Potrebne so tudi povezave do
živih virov.
- Zanimiv je tudi informacijski portal
za OVE in
energetsko učinkovitost - REEGLE.
V njem
je omogočeno globalno iskanje po sektorjih, vrsti podatkov in geogr.
področjih.
Uporabljena tehnologija je Simple
Knowledge Organisation System (SKOS).
- Fred Kruse je predstavil nadgradnjo
nemškega portala
GEIN, ki se po novem imenuje PortalU
(Portal Okolje). Njegova posebnost je, da vsebin na njem ni potrebno
urejati,
ker so povsem dinamične, in omogoča iskanje po vseh spletnih okoljskih
virih po
vsej Nemčiji (distributed search facility).
- Daniele Paggioni je predstavil
projekt AWARE,
v katerem sodeluje tudi Slovenija.
- Ralf von Behrens je predstavil
Strateški okvir za
trajnostne skupnosti. Gre za lokalne skupnosti ljudi, ki se poznajo in
imajo
skupne interese. Povezani pa so preko spleta. Ugotavlja, da brez
množičnosti ni
trajnosti, vendar pa morajo ljudje ostati ves čas motivirani
(nagovarjani,
vključeni, …). Od treh možnih pristopov nista prava prisila
in trg, temveč
vključenost. Vlada je za to zainteresirana, zato naj da sredstva za
e-infrastrukturo. Avtor se zavzema za uporabo odprtokodne programske
opreme
namesto zapravljanja davkoplačevalskega denarja za (pre)drage licence.
- Arno Röeder je predstavil
projekt HabitAlp,
pri
katerem pa ni sodelovanja Slovenije, čeprav je tudi alpska država.
Skromna
sredstva so narekovala odprtokodno rešitev IS (Debian Linux,
PostgreSQL, Apache
Web server in Map Server).
- Vsaka nemška dežela ali
celo večje mesto ima svoj
atlas okolja. Schleswig-Holstein zagotavlja podatke za
nemško zvezno
geoinformacijsko infrastrukturo. Njihov
Atlas okolja
je tudi odprtokodna
rešitev (Map Server).
- Gergely Lukacs iz Disy Karlsruhe je
predstavil
poskus pridobitve podatka o stroških
potrošniškega blaga skozi vse življenjsko
obdobje (Life Cycle Cost) s pomočjo mobilne telefonije. Kupec v
prodajalni z
mobilnikom posname črtno kodo izdelka, npr. pralnega stroja, in ga
pošlje
neodvisni pooblaščeni ustanovi, ki ima zbrane podatke o vseh
izdelkih na trgu
in izračunanje njihove stroške. Po telefonu dobi vrnjen
odgovor, ki mu pomaga
pri izbiri takega izdelka, ki je ob nakupu morda nekaj % dražji, v
nekaj letih
njegove življenjske dobe pa se bo izkazal kot cenejši (ali
ugodnejši za
okolje). Proizvajalci sami namreč težko dopovedo kupcu, zakaj je njihov
izdelek
nekoliko dražji od podobnega pri tekmecih in prodajo manj.
|