Poročilo je bilo 5. junija predstavljeno tudi slovenski javnosti z okroglo mizo na temo zelenega gospodarstva (predstavitve z dogodka ter sporočilo za javnost ter tonske izjave: Anite Pirce Velkavrh - kontaktne točke za Slovenijo v Evropski agenciji za okolje ter Joška Kneza, generalnega direktorja ARSO .

Poročilo ugotavlja, da se je s politikami EU zmanjšala onesnaženost in bistveno izboljšala kakovost zraka in vode v Evropi. Vendar približno polovica vodnih teles v Evropi do leta 2015 verjetno ne bo dosegla dobrega ekološkega stanja. Poleg tega nadaljnja degradacija ekosistemov ogroža gospodarsko proizvodnjo in blaginjo v Evropi. Biotska raznovrstnost se še naprej zmanjšuje. Za 60 % zaščitenih vrst in za 77 % habitatnih tipov velja, da so v neugodnem stanju ohranjenosti. Leta 2012 se je manj kot 6 % kmetijskih površin v Evropi uporabljalo za ekološko kmetijstvo, pri čemer so med državami velike razlike. V prihodnosti naj bi se negativni vplivi podnebnih sprememb predvidoma še okrepili, glavni povzročitelji upadanja biotske raznovrstnosti pa naj še ne bi bili odpravljeni. Na področju učinkovite rabe virov, se je domača poraba snovi zmanjšala na 13,7 tone na osebo v letu 2012, deloma zaradi propada gradbene industrije v nekaterih državah. Stopnje recikliranja odpadkov so se med letoma 2004 in 2012 zvišale v 21 državah, stopnje odlaganje odpadkov na odlagališčih pa so se znižale v 27 od 31 držav. Izpusti toplogrednih plinov so se kljub 45 odstotnemu povečanju gospodarske proizvodnje od leta 1990 zmanjšali za 19 %. Poraba fosilnega goriva je padla, prav tako je manj izpustov nekaterih onesnaževal v prometu in industriji. Med letoma 2000 in 2011 so se zelene industrije v EU povečale za več kot 50 %, kar jih uvršča med redke sektorje, ki so navkljub krizi dosledno rasli.

Glede zdravja in blaginje poročilo ugotavlja, da so okoljske politike omogočile izboljšanje kakovosti pitne in kopalne vode ter zmanjšale izpostavljenost ključnim nevarnim onesnaževalom. Onesnažen zrak in hrup še naprej zelo škodujeta zdravju na mestnih območjih. Leta 2011 je bilo mogoče približno 430 000 prezgodnjih smrti v EU pripisati drobnim trdnim delcem, izpostavljenost okoljskemu hrupu pa vsako leto prispeva k vsaj 10 000 primerom prezgodnje smrti zaradi srčne bolezni. Čedalje večja uporaba kemikalij, zlasti v potrošniških izdelkih, se povezuje z ugotovljenim povečanjem pojava endokrinih bolezni in motenj pri ljudeh. Na EU ravni se izvajajo tudi ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in prilagajanja podnebnim spremembam. Vendar naj to ne bi zadostovalo za preprečitev nadaljnje škode na zdravju ljudi.

Za reševanje večplastnih izzivov, s katerimi se srečuje Evropa, bodo potrebne velikopoteznejše politike, boljše znanje in pametnejše naložbe, katerih cilj bo bistveno preoblikovati ključne sisteme, kot so prehranski, energetski, stanovanjski, prometni, finančni, zdravstveni in izobraževalni sistem. Prihodnja blaginja je torej odvisna od drznejših ukrepov na področju politike, znanja, naložb in inovacij.

Celotno poročilo je objavljeno na spletni povezavi EEA in sicer v štirih sklopih: Globalni megatrendi, Evropska obvestila, Primerjave med državami ter Države in regije.