arso | mop | eionet | eea | English
IŠČI: 
    
Eionet-SI
 Kaj je EIONET-SI?
 Kdo je EIONET-SI?
 Pogosta vprašanja
 Vsebina portala
 Projekti
Izdelki
 Kazalci
 Publikacije
 Pokrovnost tal-CLC
Storitve EIONET-SI
 CIRCA-SI
 KPV
 SOkol - Slike o okolju
 Besednjaki
 Copernicus (GMES)-SI
Storitve EIONET
 CDR
 CDR - Kdo ima dostop?
 CIRCA-EEA (arhiv)
 CR - Register vsebin
 DD - Podatkovni slovar
 EIONET Forum
 Eionet Helpdesk
 Okoljske tematike EEA
 ROD
 6 ETC
 Mednarodno poročanje
 Spletišča NFP
 Zanimiva spletišča EEA
Za otroke in mladino
 Cevkovo mesto
 Ekošola
 FuturEnergia
 Honoloko
 IOI Kids
 Kako varčevati z energijo?
 Kdo se oglaša?
 Mavričniki
 Mladi za okolje
 Modri Jan
 Ozzy ozon
 Planet Zemlja
 Prebujena generacija:
 Primavoda
 Projekt aktivno učenje
 Protko
 Zmajček Jami v podzemni jami
 Neprevedene tuje strani
Povezave
 Mednarodne
 V Sloveniji
 Zakonodaja
 Kazalci drugih držav
 Kazalci v Sloveniji
 Ozaveščanje
 Registri
 Trajnostni razvoj
 Video posnetki narave
 Zgledi skrbi za okolje
Arhiv
 Novice
 Kazalci
 Publikacije
Domov Dokumenti GIS zrak stanje

Spremembe v velikosti ledenikov

Spremembe velikosti ledenikov so lahko tudi pokazatelj klimatskih sprememb (višje temperature, manj padavin). Z meritvami velikosti ledenikov (Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto) se v Sloveniji ukvarjajo na Geografskem inštitutu Antona Melika.

Za vse alpske ledenike so v zadnjih 400 letih značilna podobna nihanja. Po višku v začetku 17. stoletja so naslednjih 250 let ohranili podoben obseg z razmeroma skromnimi spremembami. Večina vzhodnoalpskih ledenikov je dosegla naslednji višek med letoma 1770 in 1780 ter sredi 19. stoletja. Po letu 1920 je opazno njihovo stalno umikanje.

Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi. To se je nazadnje zgodilo leta 2004, ko je bilo v začetku julija na snegomerih pod ledenikom še več kakor 2 m snega. Snežna odeja se je obdržala do konca talilne dobe, tako da ledenik ni pogledal izpod snega in zato meritve niso bile smiselne. Na njegovem spodnjem delu se je sneg obdržal še do konca poletja v letu 2005, zato je izmerjena površina v tem letu večja kakor v letu 2003. Kljub temu se je ledenik v letu 2005 v zgornjem delu stanjšal.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007

Komentarji in predlogi | Skrbniški vstop | Portal | Stran za tisk | Pravna obvestila | Izvedba | Izjava o dostopnosti