Pogostnost
prekoračitev mejnih vrednosti koncentracij žveplovega dioksida (SO2)
v urbanih območjih
Glavni vir onesnaževanja zunanjega zraka z žveplovim dioksidom (SO2) so točkovni viri,
kot npr. velike termoelektrarne, toplarne, na urbanih območjih pa tudi manjše kotlovnice,
ki kot gorivo uporabljajo premog. Žveplov dioksid lahko nastaja tudi v nekaterih industrijskih
procesih (npr. pri proizvodnji celuloze). Število preseganj koncentracij žveplovega dioksida v
obdobju 1992–2004 je močno upadlo. Vzrok je predvsem prehod na čistejša goriva ter ogrevanje s toplovodom.
V skladu z zakonodajo se v zunanjem zraku spremlja naslednje koncentracije SO2:
mejna vrednost - 125 μg SO2/m3 (kot dnevno povprečje), ki ne sme biti presežena več kot 3-krat v koledarskem letu,
za zaščito zdravja ljudi - 350 μg SO2/m3 (kot urna mejna vrednost), ki ne sme biti presežena več kot 24-krat v koledarskem letu.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007
|