Število
dni s prekoračenimi vrednostmi ozona (O3) v urbanih območjih
Prizemni ali tropofserski ozon je antropogenega izvora. Od drugih onesnaževal zunanjega zraka
se razlikuje predvsem po tem, da ni rezultat neposrednih izpustov, temveč nastaja kot produkt
fotokemičnih reakcij v atmosferi. Pri tem igrajo pomembno vlogo predhodniki ozona, predvsem
ogljikovodiki in dušikovi oksidi, ki vplivajo na njegov nastanek ob ugodnih vremenskih pogojih
(povišane temperature in sončno sevanje). Največji delež k izpustom predhodnikov ozona prispeva
cestni promet. Najbolj onesnaženo območje zaradi ozona je Primorska, predvsem zaradi prenosa
ozona na velike razdalje iz italijanske Padske nižine. Sicer se pojavljajo povišane koncentracije
ozona tako v urbanih središčih, kot tudi na podeželju ter v višjih legah. Prizemni ozon lahko že pri
nizkih koncentracijah povzroča zdravstvene težave, kot so oteženo dihanje in razvoj dihalnih b
olezni pri najbolj ogroženih skupinah ljudi (otroci in starejši). Povzroča tudi poškodbe na rastlinah in ekosistemih.
V skladu z zakonodajo (Ozone Directive 2002/3/EC) se spremlja preseganje naslednjih vrednosti:
za potrebe zaščite zdravja se spremlja preseganje koncentracij 120 μ g/m3 (kot največja 8-urna drseča vrednost);
le ta ne sme biti presežena več kot 25-krat v tekočem poročevalskem letu
preseganje opozorilne koncentracije 180 μg/m3, ki je zaradi potrebe zaščite zdravja prebivalstva
pred kratkotrajno izpostavljenostjo O3 skladen z navodili Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007
|
