arso | mop | eionet | eea | English
IŠČI: 
    
Eionet-SI
 Kaj je EIONET-SI?
 Kdo je EIONET-SI?
 Pogosta vprašanja
 Vsebina portala
 Projekti
Izdelki
 Kazalci
 Publikacije
 Pokrovnost tal-CLC
Storitve EIONET-SI
 CIRCA-SI
 KPV
 SOkol - Slike o okolju
 Besednjaki
 Copernicus (GMES)-SI
Storitve EIONET
 CDR
 CDR - Kdo ima dostop?
 CIRCA-EEA (arhiv)
 CR - Register vsebin
 DD - Podatkovni slovar
 EIONET Forum
 Eionet Helpdesk
 Okoljske tematike EEA
 ROD
 6 ETC
 Mednarodno poročanje
 Spletišča NFP
 Zanimiva spletišča EEA
Za otroke in mladino
 Cevkovo mesto
 Ekošola
 FuturEnergia
 Honoloko
 IOI Kids
 Kako varčevati z energijo?
 Kdo se oglaša?
 Mavričniki
 Mladi za okolje
 Modri Jan
 Ozzy ozon
 Planet Zemlja
 Prebujena generacija:
 Primavoda
 Projekt aktivno učenje
 Protko
 Zmajček Jami v podzemni jami
 Neprevedene tuje strani
Povezave
 Mednarodne
 V Sloveniji
 Zakonodaja
 Kazalci drugih držav
 Kazalci v Sloveniji
 Ozaveščanje
 Registri
 Trajnostni razvoj
 Video posnetki narave
 Zgledi skrbi za okolje
Arhiv
 Novice
 Kazalci
 Publikacije
Domov Dokumenti GIS zrak obremenitve

Izpusti onesnaževal zraka

Agencija RS za okolje letno pripravlja državne evidence izpustov onesnaževal zraka. Za popis izpustov onesnaževal v ozračje uporabljamo metodologijo EMEP/EEA, ki je bila razvita v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropske agencije za okolje. Izpusti so porazdeljeni v štiri osnovne kategorije: Energetika, Industrijski procesi in raba topil, Kmetijstvo ter Odpadki. V kategorijo Energetike sodijo proizvodnja elektrike in toplote, raba goriv v industriji, promet, raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju ter ubežni izpusti.

Spremljamo sledeča onesnaževala:

  • osnovna: žveplovi oksidi (SOx), dušikovi oksidi (NOx), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), amonijak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);
  • delci: PM2,5, PM10, TSP in črni ogljik;
  • težke kovine: svinec (Pb), kadmij (Cd), živo srebro (Hg), arzen (As), krom (Cr), baker (Cu), nikelj (Ni), selen (Se) in cink (Zn);
  • obstojna organska onesnaževala: policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini/furani (PCDD/PCDF), poliklorirani bifenili (PCB) in heksaklorbenzen (HCB).

Žveplove okside, dušikove okside in amonijak prištevamo med snovi, ki povzročajo zakisovanje. Dušikovi oksidi in amonijak prispevajo tudi k prekomernem kopičenju hranilnih snovi v vodah (evtrofikacija).  Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje škodujejo zdravju ljudi ter povzročajo škodo na vodnih ekosistemih, gozdovih, pridelkih ter zgradbah. Evtrofikacija lahko povzroči zmanjšanje in spremembe v biodiverziteti. Izpusti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in amonijaka poleg zakisovanja in evtrofikacije povzročajo tudi nastanek prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. Imenujemo jih tudi sekundarni trdni delci oziroma predhodniki trdnih delcev PM10, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj. Izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida in nemetanskih hlapnih organskih snovi prispevajo k nastanku prizemnega ozona, ki nastaja pri zapletenih foto-kemičnih reakcijah v spodnjih plasteh atmosfere ob povečanem sončnem sevanju. Te snovi imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Pri ljudeh povzročajo bolezni dihal. Težke kovine in obstojna organska onesnaževala  so obstojna v okolju, težko razgradljiva in se postopoma kopičijo v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so ta onesnaževala zelo strupena, saj povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Ta onesnaževala se lahko prenašajo tudi na daljše razdalje preko meja.

Vir: Agencija RS za okolje, 2019